Page 240 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 240
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
Obran in Ivanuš Grmek (2010) opisujeta profesionalni razvoj učiteljev
kot vseživljenjski proces, ki poteka na več ravneh, ki se med seboj povezu-
jejo in prepletajo: nova znanja o nekem predmetu, načini poučevanja, raz-
vijanje raznih spretnosti, raziskovanje, samoevalvacija, interakcija z učen-
ci, spreminjanje prepričanj, vrednot ...
Terhart (v Valenčič Zuljan, 2012) učiteljev profesionalni razvoj razlaga
v ožjem in širšem smislu. V širšem pomenu se učiteljev profesionalni razvoj
začenja z vstopom v proces izobraževanja in konča z upokojitvijo oz. opus-
titvijo poklica. V ožjem pomenu pa je omejen na poučevanje oz. na tista ob-
dobja, v katerih se posameznik zaradi različnih razlogov v resnici razvija in
napreduje (npr. kritični dogodki v poklicu ali družini, udeležba v formal-
nem izobraževanju, branje strokovne literature, raziskovanje lastne peda-
goške prakse, manj formalno druženje in izmenjava mnenj s kolegi) (ibid.).
Marentič Požarnik (2000a: 9–10) trdi, da je že naloga izobraževalne
ustanove opremiti posameznika s potrebnimi kompetencami, ga razviti v
razmišljujočega praktika in ga motivirati za stalni profesionalni razvoj, ki
ga avtorica vidi kot vseživljenjski proces. Navaja (ibid.: 6), da tisti učitelji,
ki vidijo sebe kot osebo, ki se nenehno razvija, podpirajo rast in razvoj tudi
drugih kot tudi šole kot celote.
Učiteljev stalen profesionalni razvoj je torej nujen, če šola slediti spre-
membam in pripraviti učeče se na potrebe trga dela in svet, v katerem ži-
vimo in bomo živeli. Danes ima učitelj tudi več možnosti za izbiro učnega
okolja in sicer doma ali v tujini.
Mednarodno sodelovanje in profesionalni razvoj učiteljev
Evropski programi s področja izobraževanja in usposabljanja s svojimi me-
hanizmi učiteljem omogočajo profesionalni razvoj preko mednarodnih ak-
tivnostih. Program Erasmus+ je profesionalni razvoj učiteljev postavil v
osrednje mesto in v ta namen ponuja učiteljem številna učna okolja. Nudi
vse tri oblike razvoja, ki jih je za učna okolja za učiteljev profesionalni ra-
zvoj opredeli Lieberman (1996, v Flores idr., 2007) :
a) neposredno učenje/izobraževanje (npr. konference, seminarji, te-
čaji, delavnice)
b) učenje v šoli (npr. od kritičnega prijatelja, sodelavcev, preko akcij-
skega raziskovanja)
c) učenje zunaj šole ( skozi partnerstva, različne delovne skupine ...).
240
Obran in Ivanuš Grmek (2010) opisujeta profesionalni razvoj učiteljev
kot vseživljenjski proces, ki poteka na več ravneh, ki se med seboj povezu-
jejo in prepletajo: nova znanja o nekem predmetu, načini poučevanja, raz-
vijanje raznih spretnosti, raziskovanje, samoevalvacija, interakcija z učen-
ci, spreminjanje prepričanj, vrednot ...
Terhart (v Valenčič Zuljan, 2012) učiteljev profesionalni razvoj razlaga
v ožjem in širšem smislu. V širšem pomenu se učiteljev profesionalni razvoj
začenja z vstopom v proces izobraževanja in konča z upokojitvijo oz. opus-
titvijo poklica. V ožjem pomenu pa je omejen na poučevanje oz. na tista ob-
dobja, v katerih se posameznik zaradi različnih razlogov v resnici razvija in
napreduje (npr. kritični dogodki v poklicu ali družini, udeležba v formal-
nem izobraževanju, branje strokovne literature, raziskovanje lastne peda-
goške prakse, manj formalno druženje in izmenjava mnenj s kolegi) (ibid.).
Marentič Požarnik (2000a: 9–10) trdi, da je že naloga izobraževalne
ustanove opremiti posameznika s potrebnimi kompetencami, ga razviti v
razmišljujočega praktika in ga motivirati za stalni profesionalni razvoj, ki
ga avtorica vidi kot vseživljenjski proces. Navaja (ibid.: 6), da tisti učitelji,
ki vidijo sebe kot osebo, ki se nenehno razvija, podpirajo rast in razvoj tudi
drugih kot tudi šole kot celote.
Učiteljev stalen profesionalni razvoj je torej nujen, če šola slediti spre-
membam in pripraviti učeče se na potrebe trga dela in svet, v katerem ži-
vimo in bomo živeli. Danes ima učitelj tudi več možnosti za izbiro učnega
okolja in sicer doma ali v tujini.
Mednarodno sodelovanje in profesionalni razvoj učiteljev
Evropski programi s področja izobraževanja in usposabljanja s svojimi me-
hanizmi učiteljem omogočajo profesionalni razvoj preko mednarodnih ak-
tivnostih. Program Erasmus+ je profesionalni razvoj učiteljev postavil v
osrednje mesto in v ta namen ponuja učiteljem številna učna okolja. Nudi
vse tri oblike razvoja, ki jih je za učna okolja za učiteljev profesionalni ra-
zvoj opredeli Lieberman (1996, v Flores idr., 2007) :
a) neposredno učenje/izobraževanje (npr. konference, seminarji, te-
čaji, delavnice)
b) učenje v šoli (npr. od kritičnega prijatelja, sodelavcev, preko akcij-
skega raziskovanja)
c) učenje zunaj šole ( skozi partnerstva, različne delovne skupine ...).
240
