Page 241 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 241
mednarodno sodelovanje kot orodje za dvig motivacije ...

V programu Erasmus+ je profesionalni in osebni razvoj učitelja možen
v vseh treh učnih okoljih, vendar vedno v povezavi s tujino. Učitelji imajo
možnost udeležiti se številnih strokovnih usposabljanj, konferenc, delav-
nic, seminarjev v tujini, s področja didaktike, pedagogike, andragogike,
oziroma s področja strokovnih znanj. Nudi tudi možnost poučevanja v tu-
jini. Učitelji so lahko vključeni v projektna partnerstva, pri katerih se velik
del aktivnosti dogaja v in izven šole ali v lokalni skupnosti. Možnosti pa so
tudi s pomočjo virtualnega sodelovanja preko največje skupnosti evropskih
šol, ki učiteljem omogoča povezovanje, sodelovanje in izmenjavo mednaro-
dnih izkušenj preko portala eTwinning.

Center redno spremlja vključenost šol v mednarodno sodelovanje in
ugotavlja, da se odstotki vztrajno večajo. Prav tako narašča število šolskih
učiteljev, ki se odločajo za spopolnjevanje v tujini. Samo v okviru akcije
projekti mobilnosti je bilo v razpisnem letu 2016, z namenom izobraževanja
in usposabljanja v tujini, načrtovanih 371 mobilnosti učiteljev, v razpisnem
letu 2017 pa je ta številka narasla na 590. Na tem mestu velja poudariti, da
te številke niso dokončne, saj vse načrtovane mobilnosti še niso realizira-
ne. Običajno je realizacija mobilnosti večja za 20 do 30 odstotkov od načr-
tovane mobilnosti.

Spremljanje projektov
Z namenom doseganja visoke kakovosti projektov, nacionalna agencija le-
-te spremlja vsakih 6 mesecev. Pri tem gre za vpogled v vsebinsko izvaja-
nje projekta in finančno porabo. Nacionalna agencija pridobi informacije
o projektnem managementu, izvedenih fazah projekta, morebitnih spre-
membah v projektu, številu realiziranih mobilnosti ipd., poseben fokus
pa je na zbiranju informacij o rezultatih projekta, njihovi implementaci-
ji v pedagoško prakso ter širjenju rezultatov. Pogodbeniki projektov doži-
vljajo spremljanje zelo pozitivno, saj tudi njim služi kot eden izmed nači-
nov lastnega spremljanja napredka. Hkrati pa se zavedajo, da se lahko med
spremljanjem pravočasno ugotovijo tudi napake, ki jih lahko brez večjih
posledic tudi rešijo.

Spremljanje projekta poteka na različne načine, najpogosteje v obliki
telefonskega pogovora, osebnega srečanja, pisnega poročanja, v podporo pa
je na voljo tudi spletno orodje za spremljanje projektov, t. i. Mobility tool, v
katerega morajo pogodbeniki redno vnašati projektne aktivnosti.

Informacije, ki jih nacionalna agencija pridobi s spremljanjem, skrbno
beleži v interni elektronski sistem Mobius in so podlaga za končno oceno

241
   236   237   238   239   240   241   242   243   244   245   246