Page 235 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 235
pr edstavitev dobr ih pr aks profesionalnega r azvoja strokovnih delavcev ...
Profesionalna rast strokovnega delavca močno vpliva na kakovost – na
razvoj sposobnosti, samozaupanja, samostojnosti, sodelovalne naravnano-
sti in sposobnosti izbiranja.
Na profesionalni razvoj vzgojiteljev lahko vplivajo številni dejavniki,
kot so poklicno zadovoljstvo, notranja motivacija vzgojitelja oziroma želja
po poklicnem učenju in napredovanju, njegov pogled na smiselnost ponu-
jenega izobraževanja, zmožnost prenosa na izobraževanju posredovanega
v lastno pedagoško prakso, kultura institucije in usmerjenost zaposlenih
v medsebojno učenje, pomembno vlogo pa imajo tudi njihova pojmovanja
profesionalnega razvoja.
Za profesionalni razvoj vzgojitelja bodisi v okviru formalnega izobra-
ževanja bodisi učenja v okviru opravljanja vsakdanjih poklicnih nalog v
delovni organizaciji je torej načrtno spodbujati refleksijo o temeljnih vpra-
šanjih, kot so: kako poteka kakovostno učenje otrok, kakšna je vloga vzgo-
jiteljev, kakšna znanja in spretnosti vzgojitelj za to potrebuje, kako si jih
razvija in podobno. To lahko poteka v različnih situacijah, na primer v pro-
cesu mentorstva pripravniku, ob kolegialnem mentoriranju kolegov ali ob
hospitaciji vodstvenega delavca. Kot sredstvo spodbujanja refleksije lah-
ko služi tudi modeliranje in razmišljanje izobraževalca v nekem progra-
mu, mentorja ali vodstvenega delavca o njihovem razreševanju konkretnih
konfliktnih situacij. Še posebej pa je za spodbujanje poglobljenega profesi-
onalnega razmisleka in razvijanje navad refleksije dragoceno akcijsko raz-
iskovanje.
Predlagane rešitve na področju nadaljnjega izobraževanja
in usposabljanja
Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje morata biti ciljno naravnana ter
v skladu z nacionalnimi potrebami, potrebami šole oz. individualnim na-
črtom strokovnega razvoja posameznika. Poudariti je treba tudi pomen iz-
obraževanj, ki so prilagojena potrebam in viziji posamezne izobraževalne
inštitucije, v katere so vključeni vsi ali večina strokovnih delavcev te inšti-
tucije. Ponuditi je potrebno nove programe nadaljnjega izobraževanja in
usposabljanja oz. študijske programe za izpopolnjevanje, ki bodo strokov-
nim delavcem razširili zaposlitvene možnosti (npr. programi za poučeva-
nje 3. predmeta, zgodnje poučevanje angleškega jezika, programi za pou-
čevanje otrok s posebnimi potrebami, programi za poučevanje v posebnih
ciljnih skupinah odraslih: brezposelni, migranti …). Ministrstvo za izo-
braževanje, znanost in šport naj s pomočjo ravnateljev dosledno analizi-
235
Profesionalna rast strokovnega delavca močno vpliva na kakovost – na
razvoj sposobnosti, samozaupanja, samostojnosti, sodelovalne naravnano-
sti in sposobnosti izbiranja.
Na profesionalni razvoj vzgojiteljev lahko vplivajo številni dejavniki,
kot so poklicno zadovoljstvo, notranja motivacija vzgojitelja oziroma želja
po poklicnem učenju in napredovanju, njegov pogled na smiselnost ponu-
jenega izobraževanja, zmožnost prenosa na izobraževanju posredovanega
v lastno pedagoško prakso, kultura institucije in usmerjenost zaposlenih
v medsebojno učenje, pomembno vlogo pa imajo tudi njihova pojmovanja
profesionalnega razvoja.
Za profesionalni razvoj vzgojitelja bodisi v okviru formalnega izobra-
ževanja bodisi učenja v okviru opravljanja vsakdanjih poklicnih nalog v
delovni organizaciji je torej načrtno spodbujati refleksijo o temeljnih vpra-
šanjih, kot so: kako poteka kakovostno učenje otrok, kakšna je vloga vzgo-
jiteljev, kakšna znanja in spretnosti vzgojitelj za to potrebuje, kako si jih
razvija in podobno. To lahko poteka v različnih situacijah, na primer v pro-
cesu mentorstva pripravniku, ob kolegialnem mentoriranju kolegov ali ob
hospitaciji vodstvenega delavca. Kot sredstvo spodbujanja refleksije lah-
ko služi tudi modeliranje in razmišljanje izobraževalca v nekem progra-
mu, mentorja ali vodstvenega delavca o njihovem razreševanju konkretnih
konfliktnih situacij. Še posebej pa je za spodbujanje poglobljenega profesi-
onalnega razmisleka in razvijanje navad refleksije dragoceno akcijsko raz-
iskovanje.
Predlagane rešitve na področju nadaljnjega izobraževanja
in usposabljanja
Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje morata biti ciljno naravnana ter
v skladu z nacionalnimi potrebami, potrebami šole oz. individualnim na-
črtom strokovnega razvoja posameznika. Poudariti je treba tudi pomen iz-
obraževanj, ki so prilagojena potrebam in viziji posamezne izobraževalne
inštitucije, v katere so vključeni vsi ali večina strokovnih delavcev te inšti-
tucije. Ponuditi je potrebno nove programe nadaljnjega izobraževanja in
usposabljanja oz. študijske programe za izpopolnjevanje, ki bodo strokov-
nim delavcem razširili zaposlitvene možnosti (npr. programi za poučeva-
nje 3. predmeta, zgodnje poučevanje angleškega jezika, programi za pou-
čevanje otrok s posebnimi potrebami, programi za poučevanje v posebnih
ciljnih skupinah odraslih: brezposelni, migranti …). Ministrstvo za izo-
braževanje, znanost in šport naj s pomočjo ravnateljev dosledno analizi-
235
