Page 227 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 227
pr edstavitev dobr ih pr aks profesionalnega r azvoja strokovnih delavcev ...
govornost do samega sebe, da načrtujemo, spremljamo. Zaradi listovnika
se naučimo razmišljati o sebi, o lastnem razvoju (Prešern, 2010).
Uporaba listovnika je zelo pomembna pri letnih razgovorih, kjer rav-
nateljica spozna razvoj in prihodnje načrte strokovnih delavcev.
Zakonska ureditev, raziskave in priporočila strokovnjakov
Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje je v Sloveniji urejeno z različni-
mi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki vplivajo na njegovo dostopnost.
Raziskava, ki je bila pripravljena in izvedena v področni strokovni
skupini za izobraževanje pedagoških delavcev in njihov profesionalni ra-
zvoj in je bila objavljena v Beli knjigi 2011, je pokazala, da si strokovni delav-
ci največ dodatnega znanja želijo pridobiti na področju reševanja vzgojne
problematike. Temu sledijo teme s področja otrok s posebnimi potrebami,
komunikacijskih spretnosti, pedagoško znanje in znanje iz področja infor-
macijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Kako nujno je dodatno uspo-
sabljanje strokovnih delavcev za uspešno uravnavanje vedenja otrok, kaže-
jo tudi rezultati objavljene študije PISA 2009.
Po mnenju strokovnih delavcev, k njihovemu strokovnemu razvoju
največ doprinese branje strokovne literature, seminarji nadaljnjega izobra-
ževanja in usposabljanja ter sodelovanje v raziskovalnih projektih (Krek in
Metljak, 2011).
Najmanj k njihovemu strokovnemu razvoju prispevajo hospitacije
vodstvenega delavca, podiplomski študij in študijske skupine. Te ocene se
skladajo tudi s TALIS-ovo študijo (Sardoč idr., 2009), v kateri so se kot naj-
bolj uspešne oblike nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja po ocenah
anketirancev pokazali seminarji nadaljnjega izobraževanja in usposablja-
nja ter sodelovanje v raziskavah, najmanj pa sodelovanje v študijskih sku-
pinah.
Treba je podpirati in izboljšati kakovost kolegialnega profesionalne-
ga učenja. Ocene teh oblik učenja kažejo, da pri nas niso dovolj izkorišče-
ne, pa naj bodo to študijske skupine, kolegialne hospitacije ali pa hospitaci-
je vodstvenega delavca (Krek in Metljak, 2011).
Kolegialno učenje predpostavlja tesno profesionalno interakcijo med
njegovimi udeleženci, kar pomeni, da učitelj učilnico odpre drugim profe-
sionalcem, kolegom ter se uči iz sprejemanja povratne informacije »kritič-
nih prijateljev«. Če želimo, da se bo sodelovanje med kolegi kot del »nove-
ga profesionalizma« res razvilo, bi bilo treba v celotnem šolskem sistemu,
227
govornost do samega sebe, da načrtujemo, spremljamo. Zaradi listovnika
se naučimo razmišljati o sebi, o lastnem razvoju (Prešern, 2010).
Uporaba listovnika je zelo pomembna pri letnih razgovorih, kjer rav-
nateljica spozna razvoj in prihodnje načrte strokovnih delavcev.
Zakonska ureditev, raziskave in priporočila strokovnjakov
Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje je v Sloveniji urejeno z različni-
mi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki vplivajo na njegovo dostopnost.
Raziskava, ki je bila pripravljena in izvedena v področni strokovni
skupini za izobraževanje pedagoških delavcev in njihov profesionalni ra-
zvoj in je bila objavljena v Beli knjigi 2011, je pokazala, da si strokovni delav-
ci največ dodatnega znanja želijo pridobiti na področju reševanja vzgojne
problematike. Temu sledijo teme s področja otrok s posebnimi potrebami,
komunikacijskih spretnosti, pedagoško znanje in znanje iz področja infor-
macijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Kako nujno je dodatno uspo-
sabljanje strokovnih delavcev za uspešno uravnavanje vedenja otrok, kaže-
jo tudi rezultati objavljene študije PISA 2009.
Po mnenju strokovnih delavcev, k njihovemu strokovnemu razvoju
največ doprinese branje strokovne literature, seminarji nadaljnjega izobra-
ževanja in usposabljanja ter sodelovanje v raziskovalnih projektih (Krek in
Metljak, 2011).
Najmanj k njihovemu strokovnemu razvoju prispevajo hospitacije
vodstvenega delavca, podiplomski študij in študijske skupine. Te ocene se
skladajo tudi s TALIS-ovo študijo (Sardoč idr., 2009), v kateri so se kot naj-
bolj uspešne oblike nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja po ocenah
anketirancev pokazali seminarji nadaljnjega izobraževanja in usposablja-
nja ter sodelovanje v raziskavah, najmanj pa sodelovanje v študijskih sku-
pinah.
Treba je podpirati in izboljšati kakovost kolegialnega profesionalne-
ga učenja. Ocene teh oblik učenja kažejo, da pri nas niso dovolj izkorišče-
ne, pa naj bodo to študijske skupine, kolegialne hospitacije ali pa hospitaci-
je vodstvenega delavca (Krek in Metljak, 2011).
Kolegialno učenje predpostavlja tesno profesionalno interakcijo med
njegovimi udeleženci, kar pomeni, da učitelj učilnico odpre drugim profe-
sionalcem, kolegom ter se uči iz sprejemanja povratne informacije »kritič-
nih prijateljev«. Če želimo, da se bo sodelovanje med kolegi kot del »nove-
ga profesionalizma« res razvilo, bi bilo treba v celotnem šolskem sistemu,
227
