Page 224 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 224
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
Teoretična izhodišča
Izobraževanje strokovnih delavcev in njihov profesionalni razvoj
V sodobnih publikacijah, ki obravnavajo kakovost vzgojno-izobraževal-
nih sistemov, so strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju opredeljeni
kot dejavnik, ki ima najpomembnejši vpliv na kakovost izobraževanja,
zato je pomembno, da snovalci šolske politike, katerih cilj je izboljšava
vzgojno-izobraževalnih sistemov, predlagajo rešitve, ki podpirajo kako-
vosten sistem izobraževanja vseh strokovnih delavcev in njihov stalni
profesionalni razvoj.
Kakovost profesionalnega razvoja strokovnih delavcev je tako odvi-
sna od kakovosti njim namenjenih izobraževalnih programov in usposo-
bljenosti njihovih izvajalcev, od uvajanja v pedagoški poklic in od podpore
(sistemske in osebne), ki jim je zagotovljena v različnih fazah profesional-
nega razvoja (Krek in Metljak, 2011).
Profesionalni razvoj Caulfield (1997) razlaga kot nepretrgan napor, ki
ga namenjamo procesu postajanja profesionalca. Nanaša se na vrednote,
etični kodeks, znanje in odgovornost, ki usmerjajo naša razmišljanja, rav-
nanja (Jalongo in Isenberg, 2000).
Napredek vrtca je odvisen od kakovostnega dela vzgojitelja – kako in
kaj dela v oddelku pa tudi izven njega, kako pojmuje svoje delo in vlogo.
Vloga vzgojitelja ter evalviranje kakovosti dela naj bi prispevala k njegove-
mu profesionalnemu razvoju (Vonta, 2009). Sodobno pojmovanje vzgojite-
ljeve vloge pojmujemo kot vodenje otroka v smeri proti ciljem in nudenje
ustrezne pomoči ob težavah ter spodbujanje rasti in razvoja s primernimi
viri, izkušnjami in spodbudami, ki jih pripravi vzgojitelj (Žnidaršič, 2012).
V življenju se srečujemo z vedno večjo količino informacij, z vse več-
jo dinamiko aktivnosti, smo pred vse večjimi izzivi. Močno sta napredovali
znanost in tehnologija, vse bolj spoznavamo, da naše znanje, ki smo ga pri-
dobili z osnovno izobrazbo (srednješolsko, višje- oziroma visokošolsko, po-
diplomsko), ni končno in zadostno (Ule, 2012).
Vzgojiteljevo delo je kompleksno in odgovorno. Neprestana profesio-
nalna rast, stalno dograjevanje znanj in spretnosti v skladu s sprememba-
mi v družbi in znanstvenimi spoznanji na področju pedagoških znanosti,
so že utečen del njegovega delovnega procesa (Vonta, 2009).
Strokovni delavci lahko delo opravljajo dobro le pod pogojem, da
skrbijo za lastni profesionalni razvoj, zato:
224
Teoretična izhodišča
Izobraževanje strokovnih delavcev in njihov profesionalni razvoj
V sodobnih publikacijah, ki obravnavajo kakovost vzgojno-izobraževal-
nih sistemov, so strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju opredeljeni
kot dejavnik, ki ima najpomembnejši vpliv na kakovost izobraževanja,
zato je pomembno, da snovalci šolske politike, katerih cilj je izboljšava
vzgojno-izobraževalnih sistemov, predlagajo rešitve, ki podpirajo kako-
vosten sistem izobraževanja vseh strokovnih delavcev in njihov stalni
profesionalni razvoj.
Kakovost profesionalnega razvoja strokovnih delavcev je tako odvi-
sna od kakovosti njim namenjenih izobraževalnih programov in usposo-
bljenosti njihovih izvajalcev, od uvajanja v pedagoški poklic in od podpore
(sistemske in osebne), ki jim je zagotovljena v različnih fazah profesional-
nega razvoja (Krek in Metljak, 2011).
Profesionalni razvoj Caulfield (1997) razlaga kot nepretrgan napor, ki
ga namenjamo procesu postajanja profesionalca. Nanaša se na vrednote,
etični kodeks, znanje in odgovornost, ki usmerjajo naša razmišljanja, rav-
nanja (Jalongo in Isenberg, 2000).
Napredek vrtca je odvisen od kakovostnega dela vzgojitelja – kako in
kaj dela v oddelku pa tudi izven njega, kako pojmuje svoje delo in vlogo.
Vloga vzgojitelja ter evalviranje kakovosti dela naj bi prispevala k njegove-
mu profesionalnemu razvoju (Vonta, 2009). Sodobno pojmovanje vzgojite-
ljeve vloge pojmujemo kot vodenje otroka v smeri proti ciljem in nudenje
ustrezne pomoči ob težavah ter spodbujanje rasti in razvoja s primernimi
viri, izkušnjami in spodbudami, ki jih pripravi vzgojitelj (Žnidaršič, 2012).
V življenju se srečujemo z vedno večjo količino informacij, z vse več-
jo dinamiko aktivnosti, smo pred vse večjimi izzivi. Močno sta napredovali
znanost in tehnologija, vse bolj spoznavamo, da naše znanje, ki smo ga pri-
dobili z osnovno izobrazbo (srednješolsko, višje- oziroma visokošolsko, po-
diplomsko), ni končno in zadostno (Ule, 2012).
Vzgojiteljevo delo je kompleksno in odgovorno. Neprestana profesio-
nalna rast, stalno dograjevanje znanj in spretnosti v skladu s sprememba-
mi v družbi in znanstvenimi spoznanji na področju pedagoških znanosti,
so že utečen del njegovega delovnega procesa (Vonta, 2009).
Strokovni delavci lahko delo opravljajo dobro le pod pogojem, da
skrbijo za lastni profesionalni razvoj, zato:
224
