Page 226 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 226
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
višje strokovne odgovornosti vzgojitelja. Evalvacija in profesionalni razvoj
sta neprekinjena procesa, nista statični kategoriji. Vzgojitelj npr. vodi sa-
moocenjevanje, zbira dokumentacijo o njegovem delu (vodi svoj listovnik).
Vzgojitelj, ki ve, kaj je dobra praksa in kako se ta kaže v različnih pogojih,
je že vključen v strokovno razpravo in običajno reflektira tudi svojo prakso.
Od vseh elementov sistema evalvacije vzgojiteljev prav ti postopki prispeva-
jo k strokovni rasti vzgojiteljev (Žnidaršič, 2012).
Refleksija
Razmišljanje o sebi, o svojem delu, poglabljanju vase. Refleksija je osnova za
samoevalvacijo pedagoških delavcev in zavoda kot celote. Refleksija poma-
ga izkušnje spremeniti v znanje (Ule, 2012).
Samoevalvacija
Samoevalvacija je raziskovalni proces, ki pripomore k napredku in pome-
ni procesno, načrtno in sistematično delo (Mažgon v Bukovec, 2010). Po-
meni vztrajno in strpno delo vseh udeležencev, učenje iz lastnih izkušenj,
prepoznavanje lastnih močnih področij in krepitev šibkih. Usmerjena je v
preteklost in prihodnost in osredotočena na ugotavljanje trenutnega stanja,
predhodnih dosežkov in prihodnjih priložnosti (Bukovec, 2010).
Je močno, prožno in izjemno uporabno orodje za ugotavljanje in za-
gotavljanje kakovosti v vrtcu (Tratnik v Macbeath, 2006). Glavni cilj je
ustvariti okolje ali kulturo, v kateri velja prepričanje, da vsak lahko naredi
spremembo in da je izboljšanje vrtca pravica in odgovornost vsakega po-
sameznika.
Samoevalvacija lahko poteka s pomočjo različnih tehnik in pristopov:
v obliki pisnih refleksij, dnevniških zapisov, vodenja različne dokumenta-
cije in portfolia, pa tudi v obliki SWOT (SPIN) analize, s pogovorom s ko-
legi, ob kolegialnem opazovanju, ob diskusijah v paru ali skupini, v okvi-
ru timskega pristopa in supervizije (Polak v Bukovec, 2010: 19). S pomočjo
podatkov preverimo, ali so cilji doseženi ali ne oziroma kje se nahajamo
(Mažgon v Bukovec, 2010).
Listovnik
Spremljanje lastnega razvoja prek listovnika. Za nekatere nov način, za
druge pa nadgradnja obstoječih map pomeni spodbudo, obveznost in od-
226
višje strokovne odgovornosti vzgojitelja. Evalvacija in profesionalni razvoj
sta neprekinjena procesa, nista statični kategoriji. Vzgojitelj npr. vodi sa-
moocenjevanje, zbira dokumentacijo o njegovem delu (vodi svoj listovnik).
Vzgojitelj, ki ve, kaj je dobra praksa in kako se ta kaže v različnih pogojih,
je že vključen v strokovno razpravo in običajno reflektira tudi svojo prakso.
Od vseh elementov sistema evalvacije vzgojiteljev prav ti postopki prispeva-
jo k strokovni rasti vzgojiteljev (Žnidaršič, 2012).
Refleksija
Razmišljanje o sebi, o svojem delu, poglabljanju vase. Refleksija je osnova za
samoevalvacijo pedagoških delavcev in zavoda kot celote. Refleksija poma-
ga izkušnje spremeniti v znanje (Ule, 2012).
Samoevalvacija
Samoevalvacija je raziskovalni proces, ki pripomore k napredku in pome-
ni procesno, načrtno in sistematično delo (Mažgon v Bukovec, 2010). Po-
meni vztrajno in strpno delo vseh udeležencev, učenje iz lastnih izkušenj,
prepoznavanje lastnih močnih področij in krepitev šibkih. Usmerjena je v
preteklost in prihodnost in osredotočena na ugotavljanje trenutnega stanja,
predhodnih dosežkov in prihodnjih priložnosti (Bukovec, 2010).
Je močno, prožno in izjemno uporabno orodje za ugotavljanje in za-
gotavljanje kakovosti v vrtcu (Tratnik v Macbeath, 2006). Glavni cilj je
ustvariti okolje ali kulturo, v kateri velja prepričanje, da vsak lahko naredi
spremembo in da je izboljšanje vrtca pravica in odgovornost vsakega po-
sameznika.
Samoevalvacija lahko poteka s pomočjo različnih tehnik in pristopov:
v obliki pisnih refleksij, dnevniških zapisov, vodenja različne dokumenta-
cije in portfolia, pa tudi v obliki SWOT (SPIN) analize, s pogovorom s ko-
legi, ob kolegialnem opazovanju, ob diskusijah v paru ali skupini, v okvi-
ru timskega pristopa in supervizije (Polak v Bukovec, 2010: 19). S pomočjo
podatkov preverimo, ali so cilji doseženi ali ne oziroma kje se nahajamo
(Mažgon v Bukovec, 2010).
Listovnik
Spremljanje lastnega razvoja prek listovnika. Za nekatere nov način, za
druge pa nadgradnja obstoječih map pomeni spodbudo, obveznost in od-
226
