Page 225 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 225
pr edstavitev dobr ih pr aks profesionalnega r azvoja strokovnih delavcev ...
− strokovna vprašanja rešujejo na strokovnih aktivih in vzgojitelj-
skih zborih;
− se izobražujejo in svoje znanje izpopolnjujejo na različnih pod-
ročjih, tako da se vključujejo v številne izobraževalne programe
(Mreže učečih še šol in vrtcev), seminarje in posvete ter spremlja-
jo novejšo strokovno literaturo;
− sodelujejo v projektih in se povezujejo s strokovnimi institucijami
kot sta Pedagoška fakulteta in Pedagoški inštitut;
− se povezujejo z drugimi vrtci pri študijskih skupinah.
Vloga ravnatelja
Vodenje za učenje, ki ga povezujemo z ravnateljevim vplivom na dosežke
učenja, opredeljujejo različni dejavniki, ki jim lahko poiščemo skupno toč-
ko. Pomembni so kultura in vizija učenja ter spodbujanje profesionalnega
razvoja, vedenja in prakse zaposlenih. Obenem mora ravnatelj zagotavljati
ustrezne strukture, ki omogočajo uresničevanje kulture učenja ter s svojimi
besedami in dejanji sporočati, da je učenje na vseh ravneh najpomembnej-
ši proces v šoli in vrtcu. Najpomembneje je, da je ravnatelj vzor učenja in se
torej tudi sam nenehno profesionalno razvija (Erčulj, 2014).
J. Erčulj (2011) ravnateljevo vlogo opredeli na treh ravneh, in sicer z za-
gotavljanjem in ustvarjanjem ustreznih razmer ter z lastnim vzorom. Med
zagotavljanje uvršča zagotavljanje časa in sredstev za profesionalni razvoj
in njegovo ustrezno načrtovanje. Ustvarjanje razmer je povezano z organi-
zacijsko kulturo, in sicer s kulturo učenja ter sodelovanja kot temeljnima
vrednotama šole ali vrtca. Če želimo, da se te vrednote udejanjijo v vsakda-
nji praksi, jih mora ravnatelj poosebiti in biti vzor. Pomembni dejavniki so
še zavzetost za lastno učenje, razumevanje učiteljevega profesionalizma in
odnos do profesionalnega razvoja sodelavcev.
Ravnateljeva vloga pri profesionalnem razvoju strokovnih delavcev je
večplastna. Ravnatelj močneje kot na ravni struktur spodbuja razvijanje
profesionalizma svojih sodelavcev, ko je sam vzor učenja in ko za to upo-
rablja oblikovanje organizacijske kulture, v kateri kot vrednoti prevladuje-
ta učenje in sodelovanje med vsemi deležniki (Erčulj, 2011).
Kako lahko spremljamo lastni profesionalni razvoj?
Evalvacijski sistemi, ki podpirajo in spodbujajo vzgojiteljev profesional-
ni razvoj, pripeljejo do višjega zadovoljstva vzgojiteljev, boljše refleksije in
225
− strokovna vprašanja rešujejo na strokovnih aktivih in vzgojitelj-
skih zborih;
− se izobražujejo in svoje znanje izpopolnjujejo na različnih pod-
ročjih, tako da se vključujejo v številne izobraževalne programe
(Mreže učečih še šol in vrtcev), seminarje in posvete ter spremlja-
jo novejšo strokovno literaturo;
− sodelujejo v projektih in se povezujejo s strokovnimi institucijami
kot sta Pedagoška fakulteta in Pedagoški inštitut;
− se povezujejo z drugimi vrtci pri študijskih skupinah.
Vloga ravnatelja
Vodenje za učenje, ki ga povezujemo z ravnateljevim vplivom na dosežke
učenja, opredeljujejo različni dejavniki, ki jim lahko poiščemo skupno toč-
ko. Pomembni so kultura in vizija učenja ter spodbujanje profesionalnega
razvoja, vedenja in prakse zaposlenih. Obenem mora ravnatelj zagotavljati
ustrezne strukture, ki omogočajo uresničevanje kulture učenja ter s svojimi
besedami in dejanji sporočati, da je učenje na vseh ravneh najpomembnej-
ši proces v šoli in vrtcu. Najpomembneje je, da je ravnatelj vzor učenja in se
torej tudi sam nenehno profesionalno razvija (Erčulj, 2014).
J. Erčulj (2011) ravnateljevo vlogo opredeli na treh ravneh, in sicer z za-
gotavljanjem in ustvarjanjem ustreznih razmer ter z lastnim vzorom. Med
zagotavljanje uvršča zagotavljanje časa in sredstev za profesionalni razvoj
in njegovo ustrezno načrtovanje. Ustvarjanje razmer je povezano z organi-
zacijsko kulturo, in sicer s kulturo učenja ter sodelovanja kot temeljnima
vrednotama šole ali vrtca. Če želimo, da se te vrednote udejanjijo v vsakda-
nji praksi, jih mora ravnatelj poosebiti in biti vzor. Pomembni dejavniki so
še zavzetost za lastno učenje, razumevanje učiteljevega profesionalizma in
odnos do profesionalnega razvoja sodelavcev.
Ravnateljeva vloga pri profesionalnem razvoju strokovnih delavcev je
večplastna. Ravnatelj močneje kot na ravni struktur spodbuja razvijanje
profesionalizma svojih sodelavcev, ko je sam vzor učenja in ko za to upo-
rablja oblikovanje organizacijske kulture, v kateri kot vrednoti prevladuje-
ta učenje in sodelovanje med vsemi deležniki (Erčulj, 2011).
Kako lahko spremljamo lastni profesionalni razvoj?
Evalvacijski sistemi, ki podpirajo in spodbujajo vzgojiteljev profesional-
ni razvoj, pripeljejo do višjega zadovoljstva vzgojiteljev, boljše refleksije in
225
