Page 175 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 175
Besedilne naloge v obrnjeni vlogi
Manja Podgoršek in Alenka Lipovec
Načinov, kako bodo učenci usvojili matematične koncepte, je več. V šo-
lah se je že pred časom zgodil pomik od abstraktne matematike k bolj reali-
stično obarvanim vidikom matematike (Boaler, 1994). Življenjske probleme
srečamo najpogosteje v obliki besedila, zato je zanje mogoče zaslediti poi-
menovanje besedilne naloge, pogosta pa je tudi uporaba izraza kontekstua-
lizirane naloge (Bezgovšek Vodušek, 2009). S področjem kontekstualizacije
pri matematiki so se ukvarjali že mnogi raziskovalci, kar je mogoče pri-
pisati več vzrokom. Najpomembnejši vzrok je najverjetneje nezadovoljiva
stopnja doseganja ciljev, povezanih s kontekstualiziranimi matematičnimi
nalogami, ki se izraža v neuspešnem učenčevem reševanju teh nalog. Zgodi
se, da učenci teh nalog ne rešijo pravilno oz. jih sploh ne rešijo (Ku in Sul-
livan, 2002). Učenci do zapisanega konteksta nimajo kritičnega odnosa in
zato podajo nesmiselne rešitve, ki v resničnem življenju ne bi bile uporabne
(Greer et al., 2003), prav tako pa se s podobnim nekritičnim odnosom do
konteksta soočajo tudi bodoči učitelji (Contreras in Martinez-Cruz, 2001).
Nedoseganje ciljev, ki so namenjeni obravnavi kontekstualiziranih mate-
matičnih nalog, se kaže tudi v strahu oz. odporu do takšnih nalog pri učen-
cih (Chapman, 2006) in v nezmožnosti prenosa šolske matematike v vsak-
danje življenje (Schliemann in Magalhães, 1990). V didaktiki matematike
najdemo mnogo literature s področja reševanja besedilnih nalog (pregled
presega namen tega prispevka) in mnogo manj literature s področja zastav-
ljanja/oblikovanja besedilnih nalog (Hasanah et al., 2017). Različni avtor-
175
Manja Podgoršek in Alenka Lipovec
Načinov, kako bodo učenci usvojili matematične koncepte, je več. V šo-
lah se je že pred časom zgodil pomik od abstraktne matematike k bolj reali-
stično obarvanim vidikom matematike (Boaler, 1994). Življenjske probleme
srečamo najpogosteje v obliki besedila, zato je zanje mogoče zaslediti poi-
menovanje besedilne naloge, pogosta pa je tudi uporaba izraza kontekstua-
lizirane naloge (Bezgovšek Vodušek, 2009). S področjem kontekstualizacije
pri matematiki so se ukvarjali že mnogi raziskovalci, kar je mogoče pri-
pisati več vzrokom. Najpomembnejši vzrok je najverjetneje nezadovoljiva
stopnja doseganja ciljev, povezanih s kontekstualiziranimi matematičnimi
nalogami, ki se izraža v neuspešnem učenčevem reševanju teh nalog. Zgodi
se, da učenci teh nalog ne rešijo pravilno oz. jih sploh ne rešijo (Ku in Sul-
livan, 2002). Učenci do zapisanega konteksta nimajo kritičnega odnosa in
zato podajo nesmiselne rešitve, ki v resničnem življenju ne bi bile uporabne
(Greer et al., 2003), prav tako pa se s podobnim nekritičnim odnosom do
konteksta soočajo tudi bodoči učitelji (Contreras in Martinez-Cruz, 2001).
Nedoseganje ciljev, ki so namenjeni obravnavi kontekstualiziranih mate-
matičnih nalog, se kaže tudi v strahu oz. odporu do takšnih nalog pri učen-
cih (Chapman, 2006) in v nezmožnosti prenosa šolske matematike v vsak-
danje življenje (Schliemann in Magalhães, 1990). V didaktiki matematike
najdemo mnogo literature s področja reševanja besedilnih nalog (pregled
presega namen tega prispevka) in mnogo manj literature s področja zastav-
ljanja/oblikovanja besedilnih nalog (Hasanah et al., 2017). Različni avtor-
175
