Page 87 - Štrajn, Darko. 2018. Vzgoja družbe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

žbene 85
spremembe in
izobraževanje

Vfilozofski razsežnosti se vprašanje družbenih sprememb nanaša na
razmerja v širokem območju, ki ga opredeljujejo pojmovanja su-
bjekta in objekta. Sami izjavitelji ugotovitev o družbenih spremembah so
hkrati v poziciji subjekta spremembe in njenega objekta in s tem izposta-
vljajo razcep glede na hipotetično predpostavljeno nekdanjo predstavo o
enotnem univerzalnem subjektu, katerega funkcija naj bi bilo obvladova-
nje tistega, kar naj bi bili narava in družba. Za našo rabo v tem zapisu si
morda lahko dovolimo poenostavljeno povzeti spoznanje post-struktura-
lizma v njegovi kritični refleksiji filozofske tradicije. Če je namreč predsta-
va o Subjektu z veliko začetnico – gospodarju nad naravo in akterju druž-
benega reda – nekakšna samoumevna paradigma večstoletnega obdobja
prevlade ideologije humanizma, pa se nam ob domnevnem koncu moder-
nizma razpad tega Subjekta, z njegovo filozofsko izrekljivo predstavo o sa-
mem sebi vred, med drugim tudi ob razpadu velike teleologije o poslanstvu
človeka, v malodane otipljivi obliki pokaže prav na območju vzgoje in izo-
braževanja ter mesta te dejavnosti v mreži družbenega.

Eno od znanih, potrjenih in preizkušenih načel, ki naj bi določalo spre-
minjevalne posege v šolske sisteme, pravi, da nikakršne spremembe znotraj
šolskega sistema ne bodo uspešne, če ne bodo usklajene z družbenimi spre-
membami. Med drugimi je to načelo, podprto z argumenti lastne uspe-
šne in neuspešne prakse, zelo poudaril Torsten Husen,1 nesporna prva sve-

1 Čeprav je obravnava razmerja spreminjajoče se družbe in (spreminjajoče se) šole opazna malo-
dane v vseh objavljenih Husenovih delih, jo je kot splošno pravilo (zapisano na začetku tega be-
sedila) artikuliral v časopisnem članku, ki ga žal ne morem citirati drugače kot po spominu. Čla-
nek je bil objavljen konec osemdesetih let v izobraževalni prilogi tedenskega časopisa European.