Page 58 - Štrajn, Darko. 2018. Vzgoja družbe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 58
Vzgoja družbe
Mozaični kamenček v veliki sliki
To prav gotovo ni brez zveze s spremembami, ki so se zgodile na podro-
čju, ki ga ne moremo bolje in natančneje poimenovati drugače, kot prav s
pojmom ideologije, četudi se zavedamo, da je prav ta pojem pogosteje ra-
zlog za vznikanje nesporazumov kot pa prispevek k splošnemu pojasnjeva-
nju nastalega družbenega položaja po prehodu iz socializma naprej v kapi-
talizem. Dodatna težava s pojmom ideologije je tudi to, da niti v družbo-
slovnih vedah niti v vsakdanjem sporazumevanju ni in ne more biti eno-
značno definiran. Vendar pa je ravno strukturni premik, novo še na veli-
ko potekajoče in še nedokončano razmeščanje družbenih akterjev nenado-
ma prispevalo k ujemanju smisla zelo različnih rab in pomenov tega pojma
tako, da postaja skoraj vseeno, ali govorimo o ožje opredeljenem pojmu po-
litične ideologije ali o širšem pojmu ideologije kot forme družbene zavesti
ali »praktičnega« vsakdanjega razuma – bodisi s pozitivnim manheimo-
vskim ali kritičnim zahodno-marksističnim poudarkom. S tem da je ide-
ologija v vseh svojih možnih pomenih postala predmet zanikovanja, to-
rej nekaj ključnega v vsem družbenem spreminjanju, so se namreč izena-
čile posledice ne glede na osnovno razumevanje vzroka: ali se je spremeni-
la samo politična ideologija ali kar ves kompleks samorazumevanja druž-
be, v obeh primerih se je »vse spremenilo« in iz tega seveda izvirajo spre-
membe za »vse«, kar obstaja v družbi. Razlika med ožjim in širšim pome-
nom pojma ideologije ohranja zanimivost kajpada za ambicioznejšo teo-
rijo, ki se ukvarja bodisi s problemom »konca ideologij« bodisi z vpraša-
njem, ali ideologijo sploh lahko nadomesti kaj drugega kot zopet ideologi-
ja, če jo kajpak razumemo kot neizbežno družbeno vez, kot smo sugerirali
v prejšnjem razdelku. Navsezadnje ne kaže pozabiti tudi na idejo »ideolo-
škega vakuuma«, ki pravzaprav poimenuje prehod od ene ideologije k dru-
gi ali nemara k pluralizmu ideologij.
Za vzgojo in izobraževanje, za šolsko institucijo, za mesto učitelja v njej,
za razmerje šolstva z »družbo« nasploh, ima ideološki prevrat v vseh ina-
čicah nedvomne posledice, ki jih je mogoče dešifrirati. Nemara se je v »ide-
ološkem vakuumu«, ki je nastal po koncu socializma, šele dodobra razja-
snilo, kako je cel sistem vzgoje in izobraževanja temeljil na ideologiji, »te-
kel na ideološki pogon« in bil podprt z ideologijo, prevedeno v samo struk-
turo šolske institucije, v regulativna pravila sistema in ne nazadnje v »teh-
nologijo« učnega procesa. Za vsakim od teh elementov je delovala pedago-
gika, ki je bila s tem degradirana na status posebne veje ideologije, zadol-
žene za uravnavanje delovanja celotnega področja vzgoje in izobraževanja.
Hkrati pa je pedagogika bila zmožna absorbirati prispevke drugih znano-
Mozaični kamenček v veliki sliki
To prav gotovo ni brez zveze s spremembami, ki so se zgodile na podro-
čju, ki ga ne moremo bolje in natančneje poimenovati drugače, kot prav s
pojmom ideologije, četudi se zavedamo, da je prav ta pojem pogosteje ra-
zlog za vznikanje nesporazumov kot pa prispevek k splošnemu pojasnjeva-
nju nastalega družbenega položaja po prehodu iz socializma naprej v kapi-
talizem. Dodatna težava s pojmom ideologije je tudi to, da niti v družbo-
slovnih vedah niti v vsakdanjem sporazumevanju ni in ne more biti eno-
značno definiran. Vendar pa je ravno strukturni premik, novo še na veli-
ko potekajoče in še nedokončano razmeščanje družbenih akterjev nenado-
ma prispevalo k ujemanju smisla zelo različnih rab in pomenov tega pojma
tako, da postaja skoraj vseeno, ali govorimo o ožje opredeljenem pojmu po-
litične ideologije ali o širšem pojmu ideologije kot forme družbene zavesti
ali »praktičnega« vsakdanjega razuma – bodisi s pozitivnim manheimo-
vskim ali kritičnim zahodno-marksističnim poudarkom. S tem da je ide-
ologija v vseh svojih možnih pomenih postala predmet zanikovanja, to-
rej nekaj ključnega v vsem družbenem spreminjanju, so se namreč izena-
čile posledice ne glede na osnovno razumevanje vzroka: ali se je spremeni-
la samo politična ideologija ali kar ves kompleks samorazumevanja druž-
be, v obeh primerih se je »vse spremenilo« in iz tega seveda izvirajo spre-
membe za »vse«, kar obstaja v družbi. Razlika med ožjim in širšim pome-
nom pojma ideologije ohranja zanimivost kajpada za ambicioznejšo teo-
rijo, ki se ukvarja bodisi s problemom »konca ideologij« bodisi z vpraša-
njem, ali ideologijo sploh lahko nadomesti kaj drugega kot zopet ideologi-
ja, če jo kajpak razumemo kot neizbežno družbeno vez, kot smo sugerirali
v prejšnjem razdelku. Navsezadnje ne kaže pozabiti tudi na idejo »ideolo-
škega vakuuma«, ki pravzaprav poimenuje prehod od ene ideologije k dru-
gi ali nemara k pluralizmu ideologij.
Za vzgojo in izobraževanje, za šolsko institucijo, za mesto učitelja v njej,
za razmerje šolstva z »družbo« nasploh, ima ideološki prevrat v vseh ina-
čicah nedvomne posledice, ki jih je mogoče dešifrirati. Nemara se je v »ide-
ološkem vakuumu«, ki je nastal po koncu socializma, šele dodobra razja-
snilo, kako je cel sistem vzgoje in izobraževanja temeljil na ideologiji, »te-
kel na ideološki pogon« in bil podprt z ideologijo, prevedeno v samo struk-
turo šolske institucije, v regulativna pravila sistema in ne nazadnje v »teh-
nologijo« učnega procesa. Za vsakim od teh elementov je delovala pedago-
gika, ki je bila s tem degradirana na status posebne veje ideologije, zadol-
žene za uravnavanje delovanja celotnega področja vzgoje in izobraževanja.
Hkrati pa je pedagogika bila zmožna absorbirati prispevke drugih znano-
