Page 172 - Štrajn, Darko. 2018. Vzgoja družbe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 172
Vzgoja družbe
gov sklep, da so zaradi po njegovem napačnih nazorov, ki naj bi bili vple-
teni tudi v vladajočo politiko, »ogroženi trije nosilni elementi nacionalne
države«. Gotovo se lahko sprašujemo, kako to, da so ti »nosilni elementi«
ogroženi v času, ko ta nacionalna država Slovenija sploh obstaja in je, koli-
kor je sploh mogoče, vpeta v skupnosti drugih demokratičnih (in tudi ne-
demokratičnih, če govorimo o OZN) držav, ki si v svojih različnih poveza-
vah bolj ali manj vzajemno jamčijo spoštovanje temeljne suverenosti. Za-
kaj potem prav politika, ki jo avtor označuje s svojimi pejorativnimi ozna-
kami in ki je Slovenijo uvrstila (če hočete emancipirala) med prepoznavne
politične in kulturne entitete Evrope in sveta, ogroža samo to nacionalno
državo? Ker torej niti na prvi niti na drugi pogled ni videti nobenega raci-
onalnega razloga za njegove očitke,7 preostane samo en sklep: piscu gre za
dokazovanje samega domnevnega »dejstva« ogroženosti.8 To dokazova-
nje se pravzaprav konča kar s trditvijo, da je tako. Za naš namen pa je tu po-
membno to, da je ta, milo rečeno, namišljena ogroženost po logiki Hribar-
jeve konstrukcije postavljena kot presežna kategorija, ki utemeljuje potre-
bo po domoljubni (patriotski) vzgoji. Presežnost te ogroženosti je uteme-
ljena prav v avtorjevem konstruktu, v katerem določa svoje nasprotnike kot
ogrožajoče. Če se spustimo na raven ontološkega in »ontologizirajočega«
Hribarjevega žargona, »ogroženost« označuje radikalno mejo med »nji-
mi in nami« upoštevaje to, da gre za razmerje, glede na kategorijo biti. Pu-
stimo ob strani, kaj bi v političnem (in nemara celo v obrambnem ali poli-
cijskem) smislu to lahko pomenilo, in se zadovoljimo z ugotovitvijo, da se
nam skozi obravnavano besedilo patriotska vzgoja lahko kaže v utemelje-
nosti na ogroženosti (nacije). Kaj mora potemtakem na taki utemeljitvi za-
snovana »domoljubna« vzgoja postoriti? Da bi laže odgovorili na to vpra-
šanje, si pomagajmo z ugotovitvijo, ki jo je postavil Will Kymlicka. Tako
bomo lahko razvidnejše locirali to predstavo patriotske vzgoje glede na ka-
tegorije razmerij v, recimo, moderni liberalno demokratični državi:
»Termin ‚državljanstvo‘ se ponavadi nanaša na članstvo v politični skupnosti in
tako označuje razmerje med posameznikom in državo. Katerakoli koncepcija dr-
7 Predaleč nas bi odpeljalo še dokazovanje s primeri veljavnih kurikulumov, učbenikov itn., da
so Hribarjevi očitki o »odmaknjenosti od domoljubnosti« skonstruirani, da namreč Hribar
kratko malo arhaično formulo »domoljubnosti« (ki je v praktični politiki geslo populizma)
postavlja nasproti post-tradicionalnim konceptom kulturne in narodne identitete kot odprto-
sti nasproti drugim, ki so sestavine mednarodnih konvencij, deklaracij in drugih takšnih doku-
mentov v okvirih Sveta Evrope, EU in Unesca.
8 Koliko ima ta »presežna ogroženost« opraviti s sicer na dolgo in široko razgrnjenimi filozof-
skimi traktati, v katerih avtor postavlja tudi doneč pojem »groze zgolj niča«, naj kritični bra-
lec presoja, kakor ve in zna.
gov sklep, da so zaradi po njegovem napačnih nazorov, ki naj bi bili vple-
teni tudi v vladajočo politiko, »ogroženi trije nosilni elementi nacionalne
države«. Gotovo se lahko sprašujemo, kako to, da so ti »nosilni elementi«
ogroženi v času, ko ta nacionalna država Slovenija sploh obstaja in je, koli-
kor je sploh mogoče, vpeta v skupnosti drugih demokratičnih (in tudi ne-
demokratičnih, če govorimo o OZN) držav, ki si v svojih različnih poveza-
vah bolj ali manj vzajemno jamčijo spoštovanje temeljne suverenosti. Za-
kaj potem prav politika, ki jo avtor označuje s svojimi pejorativnimi ozna-
kami in ki je Slovenijo uvrstila (če hočete emancipirala) med prepoznavne
politične in kulturne entitete Evrope in sveta, ogroža samo to nacionalno
državo? Ker torej niti na prvi niti na drugi pogled ni videti nobenega raci-
onalnega razloga za njegove očitke,7 preostane samo en sklep: piscu gre za
dokazovanje samega domnevnega »dejstva« ogroženosti.8 To dokazova-
nje se pravzaprav konča kar s trditvijo, da je tako. Za naš namen pa je tu po-
membno to, da je ta, milo rečeno, namišljena ogroženost po logiki Hribar-
jeve konstrukcije postavljena kot presežna kategorija, ki utemeljuje potre-
bo po domoljubni (patriotski) vzgoji. Presežnost te ogroženosti je uteme-
ljena prav v avtorjevem konstruktu, v katerem določa svoje nasprotnike kot
ogrožajoče. Če se spustimo na raven ontološkega in »ontologizirajočega«
Hribarjevega žargona, »ogroženost« označuje radikalno mejo med »nji-
mi in nami« upoštevaje to, da gre za razmerje, glede na kategorijo biti. Pu-
stimo ob strani, kaj bi v političnem (in nemara celo v obrambnem ali poli-
cijskem) smislu to lahko pomenilo, in se zadovoljimo z ugotovitvijo, da se
nam skozi obravnavano besedilo patriotska vzgoja lahko kaže v utemelje-
nosti na ogroženosti (nacije). Kaj mora potemtakem na taki utemeljitvi za-
snovana »domoljubna« vzgoja postoriti? Da bi laže odgovorili na to vpra-
šanje, si pomagajmo z ugotovitvijo, ki jo je postavil Will Kymlicka. Tako
bomo lahko razvidnejše locirali to predstavo patriotske vzgoje glede na ka-
tegorije razmerij v, recimo, moderni liberalno demokratični državi:
»Termin ‚državljanstvo‘ se ponavadi nanaša na članstvo v politični skupnosti in
tako označuje razmerje med posameznikom in državo. Katerakoli koncepcija dr-
7 Predaleč nas bi odpeljalo še dokazovanje s primeri veljavnih kurikulumov, učbenikov itn., da
so Hribarjevi očitki o »odmaknjenosti od domoljubnosti« skonstruirani, da namreč Hribar
kratko malo arhaično formulo »domoljubnosti« (ki je v praktični politiki geslo populizma)
postavlja nasproti post-tradicionalnim konceptom kulturne in narodne identitete kot odprto-
sti nasproti drugim, ki so sestavine mednarodnih konvencij, deklaracij in drugih takšnih doku-
mentov v okvirih Sveta Evrope, EU in Unesca.
8 Koliko ima ta »presežna ogroženost« opraviti s sicer na dolgo in široko razgrnjenimi filozof-
skimi traktati, v katerih avtor postavlja tudi doneč pojem »groze zgolj niča«, naj kritični bra-
lec presoja, kakor ve in zna.
