Page 140 - Štrajn, Darko. 2018. Vzgoja družbe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 140
Vzgoja družbe
goški okvir. To pomeni, da je njegova paradigma moralne vzgoje zanimiva
tudi danes še v eni razsežnosti, ki je predmet nepreštevnega števila razprav
v novejšem času. Problematika moralne vzgoje se je namreč v zadnjem ob-
dobju, še posebej pa po padcu berlinskega zidu, prepletla in povezala s pro-
blematiko državljanske vzgoje. Le-ta pa je danes vsepovsod zadolžena za
odgovore na izzive globalizma, multikulturalizma in interkulturnosti, kot
osrednje vprašanje pa se postavlja problem ohranjanja in razvijanja sistema
predstavniške liberalne demokracije. Ta vzgoja je danes (mimo tega, da je
označuje polje obsežne in hkrati zelo polarizirane diskusije v akademskih
krogih, ki se ukvarjajo z edukacijskimi vedami) predmet velikega interesa
mednarodnih organizacij (zlasti Sveta Evrope in Unesca), množice nevla-
dnih organizacij in družbenih gibanj, da niti ne govorimo o mnogih civil-
no-družbenih pojavih na lokalnih ravneh.
Izmed mnogih publikacij, ki se skušajo spopasti s tematiko moralne
vzgoje in pri tem izhajajo iz znanih teoretskih okvirov, upoštevajo izho-
dišča ter platforme politik na različnih ravneh in končno skušajo izdela-
ti nasvete ter pomagala za učitelje, smo, ker gre za dober primer razgrnitve
problematike, izbrali zbornik, ki sta ga l. 2003 uredila Veugelers in Oser.
Zbornik namreč obravnava tematiko, ki je predmet živahnih razprav v
mednarodnih razsežnostih na praktično vseh možnih ravneh: od ravni za-
pletenih in zahtevnih refleksij v filozofiji edukacije do mnogih vsakdanjih
razpravljanj v različnih krogih skupin, ki imajo kaj besede v svoji lokalni
šoli. Ne glede na to, koliko to pomeni, da so vprašanja morale, ki so v de-
batah pogosto izražena z razmišljanji o vrednotah, zelo kompleksna, in da
so neizbežno označena s tem širokim interesom, je očitno, da gre za poskus
odgovarjanja na potrebo po sistematičnih in specializiranih obravnavah in
izvirnih konceptualnih razvitjih. Učitelji in starši, upravljavci in politiki se
zelo zanimajo za učinke izobraževanja v moralnem pogledu. Seveda bi lah-
ko rekli, da je vedno bilo tako. Toda obstajajo prepričljivi argumenti, da je
v novih kompleksnostih postmoderne demokracije v globalnem svetu od-
prtih veliko vprašanj, na katera bi kazalo na novo odgovarjati, opirajoč se
na številne preboje v epistemoloških in kognitivnih vedah. Gotovo pa še
vedno ni zastarel tudi nekoliko bolj »tradicionalni« pristop k takšnim te-
mam, kot je npr. analiza pojmov in protislovij v okviru etike kot filozofske
discipline. Nedvomno mnogi moralni vidiki zadevajo učitelje, ki se sreču-
jejo z vrsto dilem pri svojem delu z učenci in v svojih razmerjih s socialni-
mi partnerji (od staršev do upravljavcev), ki zelo pozorno sledijo njihovim
dejavnostim v šoli.
goški okvir. To pomeni, da je njegova paradigma moralne vzgoje zanimiva
tudi danes še v eni razsežnosti, ki je predmet nepreštevnega števila razprav
v novejšem času. Problematika moralne vzgoje se je namreč v zadnjem ob-
dobju, še posebej pa po padcu berlinskega zidu, prepletla in povezala s pro-
blematiko državljanske vzgoje. Le-ta pa je danes vsepovsod zadolžena za
odgovore na izzive globalizma, multikulturalizma in interkulturnosti, kot
osrednje vprašanje pa se postavlja problem ohranjanja in razvijanja sistema
predstavniške liberalne demokracije. Ta vzgoja je danes (mimo tega, da je
označuje polje obsežne in hkrati zelo polarizirane diskusije v akademskih
krogih, ki se ukvarjajo z edukacijskimi vedami) predmet velikega interesa
mednarodnih organizacij (zlasti Sveta Evrope in Unesca), množice nevla-
dnih organizacij in družbenih gibanj, da niti ne govorimo o mnogih civil-
no-družbenih pojavih na lokalnih ravneh.
Izmed mnogih publikacij, ki se skušajo spopasti s tematiko moralne
vzgoje in pri tem izhajajo iz znanih teoretskih okvirov, upoštevajo izho-
dišča ter platforme politik na različnih ravneh in končno skušajo izdela-
ti nasvete ter pomagala za učitelje, smo, ker gre za dober primer razgrnitve
problematike, izbrali zbornik, ki sta ga l. 2003 uredila Veugelers in Oser.
Zbornik namreč obravnava tematiko, ki je predmet živahnih razprav v
mednarodnih razsežnostih na praktično vseh možnih ravneh: od ravni za-
pletenih in zahtevnih refleksij v filozofiji edukacije do mnogih vsakdanjih
razpravljanj v različnih krogih skupin, ki imajo kaj besede v svoji lokalni
šoli. Ne glede na to, koliko to pomeni, da so vprašanja morale, ki so v de-
batah pogosto izražena z razmišljanji o vrednotah, zelo kompleksna, in da
so neizbežno označena s tem širokim interesom, je očitno, da gre za poskus
odgovarjanja na potrebo po sistematičnih in specializiranih obravnavah in
izvirnih konceptualnih razvitjih. Učitelji in starši, upravljavci in politiki se
zelo zanimajo za učinke izobraževanja v moralnem pogledu. Seveda bi lah-
ko rekli, da je vedno bilo tako. Toda obstajajo prepričljivi argumenti, da je
v novih kompleksnostih postmoderne demokracije v globalnem svetu od-
prtih veliko vprašanj, na katera bi kazalo na novo odgovarjati, opirajoč se
na številne preboje v epistemoloških in kognitivnih vedah. Gotovo pa še
vedno ni zastarel tudi nekoliko bolj »tradicionalni« pristop k takšnim te-
mam, kot je npr. analiza pojmov in protislovij v okviru etike kot filozofske
discipline. Nedvomno mnogi moralni vidiki zadevajo učitelje, ki se sreču-
jejo z vrsto dilem pri svojem delu z učenci in v svojih razmerjih s socialni-
mi partnerji (od staršev do upravljavcev), ki zelo pozorno sledijo njihovim
dejavnostim v šoli.
