Page 91 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 91
Zagatnost performativnosti 89
znova, pač glede na diskurzivne nastavke, ki jih omogočajo, aktualizirajo
in izpostavljajo njihove posamezne dele (aktualna vesolja verovanj).7
Nekaj opredelitev
Oglejmo si, kakšne so njihove značilnosti:
– »Mentalne prostore« predstavljajo a) strukturirane in spremenljive
množice z elementi a, b, c, … , b) odnosi, ki jih ti elementi zadovoljujejo (
sRp1raebm, Ren2alji,vRim3cbmd,n…o)ž,iicnakmi)somco)gtoačkešndeo,ddaatijinmojveih(nealmemreečnsttorvuakltiumrierdanžiemoibn-
stoječimi elementi vzpostaviti nove odnose;
so – aI1z,raa2z,i…ko, at n»eRleam1ae2n.t.iaMn vienljadav mentalnem prostoru M«, pomenijo, da
a) b) zadovoljujejo odnos R;
– Med mentalnimi prostori velja zakon inkluzije (vsebovanosti), z uve-
ljavljeno notacijo l. Vendar pa v nasprotju z inkluzijo v teoriji množic, v
teoriji mentalnih prostorov ta zakon − in to je zelo pomembno − ne impli-
cira inkluzije elementov. Če na primer velja a e M in M l N, iz tega ne
sledi a e N. Mentalni prostori so načeloma med seboj povsem različni. Še
več: predpostaviti moramo, da nimajo nobenega skupnega elementa.
Ker gre za brez dvoma najpomembnejši zakon, zadevajoč mentalne pro-
store oz. vesolja verovanj, si oglejmo, zakaj.
Denimo, da je a (= Tone) element M (»Miha misli, da …«). Prostor
M je vsebovan v prostoru N (»Luka verjame, da …«), torej »Luka verja-
me, da Miha misli, da …«
In kaj Luka verjame, da Miha misli? Luka, na primer,
verjame, da Miha misli, da:
– je Zemlja velika plošča;
– vsaki revoluciji sledi kontrarevolucija;
– je Brane star kozel;
– ...
»Tone« (element M) se v Lukovih »verjetjih« morda sploh ne pojav-
-lja. Morda Luka sploh ne ve, da Miha pozna Toneta, morda Luka sam ne
pozna nobenega Toneta, morda pa ima »Tone« (element M) v N povsem
7 Še enkrat: mentalni prostori niso nekakšna psihologistična nebuloz a, temveč diskurzivne enti-
tete, katerih konstrukcijo (kakor tudi dekonstrukcijo) omogočajo šele (in izključno) diskurziv-
ni nastavki.
znova, pač glede na diskurzivne nastavke, ki jih omogočajo, aktualizirajo
in izpostavljajo njihove posamezne dele (aktualna vesolja verovanj).7
Nekaj opredelitev
Oglejmo si, kakšne so njihove značilnosti:
– »Mentalne prostore« predstavljajo a) strukturirane in spremenljive
množice z elementi a, b, c, … , b) odnosi, ki jih ti elementi zadovoljujejo (
sRp1raebm, Ren2alji,vRim3cbmd,n…o)ž,iicnakmi)somco)gtoačkešndeo,ddaatijinmojveih(nealmemreečnsttorvuakltiumrierdanžiemoibn-
stoječimi elementi vzpostaviti nove odnose;
so – aI1z,raa2z,i…ko, at n»eRleam1ae2n.t.iaMn vienljadav mentalnem prostoru M«, pomenijo, da
a) b) zadovoljujejo odnos R;
– Med mentalnimi prostori velja zakon inkluzije (vsebovanosti), z uve-
ljavljeno notacijo l. Vendar pa v nasprotju z inkluzijo v teoriji množic, v
teoriji mentalnih prostorov ta zakon − in to je zelo pomembno − ne impli-
cira inkluzije elementov. Če na primer velja a e M in M l N, iz tega ne
sledi a e N. Mentalni prostori so načeloma med seboj povsem različni. Še
več: predpostaviti moramo, da nimajo nobenega skupnega elementa.
Ker gre za brez dvoma najpomembnejši zakon, zadevajoč mentalne pro-
store oz. vesolja verovanj, si oglejmo, zakaj.
Denimo, da je a (= Tone) element M (»Miha misli, da …«). Prostor
M je vsebovan v prostoru N (»Luka verjame, da …«), torej »Luka verja-
me, da Miha misli, da …«
In kaj Luka verjame, da Miha misli? Luka, na primer,
verjame, da Miha misli, da:
– je Zemlja velika plošča;
– vsaki revoluciji sledi kontrarevolucija;
– je Brane star kozel;
– ...
»Tone« (element M) se v Lukovih »verjetjih« morda sploh ne pojav-
-lja. Morda Luka sploh ne ve, da Miha pozna Toneta, morda Luka sam ne
pozna nobenega Toneta, morda pa ima »Tone« (element M) v N povsem
7 Še enkrat: mentalni prostori niso nekakšna psihologistična nebuloz a, temveč diskurzivne enti-
tete, katerih konstrukcijo (kakor tudi dekonstrukcijo) omogočajo šele (in izključno) diskurziv-
ni nastavki.
