Page 93 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 93
Zagatnost performativnosti 91
(20) 1. Frumen ni deloval po Domadenikovih9 navodilih
(vzpostavlja neki odnos »delovati po navodilih« med Frumn om in Doma-
denikom v R = »realnost« govorca).
2. Janez misli, da je Frumen deloval po Domadenikovih navodilih.
Um vzpostavlja odnos med Frum
nom’ in Domadenikom’, ki sta v
M ustreznika (tarči) Frumna in
Domadenika iz R.
Ker za M sorodni prostor ni eksplicitno določen (s posebnim uvajal-
cem), lahko iz tega sklepamo, da je njegov sorodni prostor R (= »realnost«
govorca) in da torej velja: M l R.
Malce kompleksnejši je naslednji primer:
(21) 1. V tej drami je Othello ljubosumen.
UM vzpostavlja neko Othellovo la-
stnost v M
2. Misli, da mu je Desdemona nezvesta.
UM, lastnost Desdemone v M’
V (21) sorodni prostor za M’ ni eksplicitno določen, kar nagiba inter-
pretacijo (21) v korist M kot sorodnega prostora za M’, vendar izključ-
no iz kontekstualnih razlogov: povprečno izobražen človek pač ve, da v
Sheakespearjevem Othellu Othello Desdemono sumi nezvestobe. Verje-
tneje je torej, da (21)2 velja v drami, ne pa v »realnosti« (govorca), čeprav
kot sorodni prostor (za) M’ lahko izberemo tudi R: z uporabo pragmatič-
ne funkcije »igralci vloge« lahko (21)2 interpretiramo (tudi) tako, kot
da Othello (= igralec, ki igra Othella) misli, da mu je Desdemona (= igral-
ka, ki igra Desdemono) nezvesta. Za sorodni prostor M’ v tem primeru
lahko izberemo R.
Specifično/nespecifično
Tr a nspa r en to/n etr a nspa r en t no
Takšna izbira, oz. natančneje možnost izbire, je interp retativno (in s
tem referencialno) lahko odločilna. Na primer:
9 Milan Domadenik je bil v tistih časih načelnik UNZ Ljubljana-mesto.
(20) 1. Frumen ni deloval po Domadenikovih9 navodilih
(vzpostavlja neki odnos »delovati po navodilih« med Frumn om in Doma-
denikom v R = »realnost« govorca).
2. Janez misli, da je Frumen deloval po Domadenikovih navodilih.
Um vzpostavlja odnos med Frum
nom’ in Domadenikom’, ki sta v
M ustreznika (tarči) Frumna in
Domadenika iz R.
Ker za M sorodni prostor ni eksplicitno določen (s posebnim uvajal-
cem), lahko iz tega sklepamo, da je njegov sorodni prostor R (= »realnost«
govorca) in da torej velja: M l R.
Malce kompleksnejši je naslednji primer:
(21) 1. V tej drami je Othello ljubosumen.
UM vzpostavlja neko Othellovo la-
stnost v M
2. Misli, da mu je Desdemona nezvesta.
UM, lastnost Desdemone v M’
V (21) sorodni prostor za M’ ni eksplicitno določen, kar nagiba inter-
pretacijo (21) v korist M kot sorodnega prostora za M’, vendar izključ-
no iz kontekstualnih razlogov: povprečno izobražen človek pač ve, da v
Sheakespearjevem Othellu Othello Desdemono sumi nezvestobe. Verje-
tneje je torej, da (21)2 velja v drami, ne pa v »realnosti« (govorca), čeprav
kot sorodni prostor (za) M’ lahko izberemo tudi R: z uporabo pragmatič-
ne funkcije »igralci vloge« lahko (21)2 interpretiramo (tudi) tako, kot
da Othello (= igralec, ki igra Othella) misli, da mu je Desdemona (= igral-
ka, ki igra Desdemono) nezvesta. Za sorodni prostor M’ v tem primeru
lahko izberemo R.
Specifično/nespecifično
Tr a nspa r en to/n etr a nspa r en t no
Takšna izbira, oz. natančneje možnost izbire, je interp retativno (in s
tem referencialno) lahko odločilna. Na primer:
9 Milan Domadenik je bil v tistih časih načelnik UNZ Ljubljana-mesto.
