Page 86 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 86
Od performativa do govornih dejanj
shema II

Vzemimo, da imamo neko pragmatično funkcijo F1, ki povezuje pisa-
telje z njihovimi knjigami:

shema III

Če velja a v=p»elPjalnaitopnr«inicnipbid=eFn1t(iafi)k=ac»ijeknojmigeo,gkoičjai,hdjea napisal Platon«,
nam pravkar (7) interpretira-
mo kot (8):

(7) Platon je na zgornji polici.

(8) Knjige, ki jih je napisal Platon, so na zgornji polici.

ton«V,(p7r)aovptiask(Oo au) snterekzenoesepbaeb(ivbnialešedmefipnriitmneerduegskrerizpaciljaes,tnnopri.m»eS»okPrlaa--
tov prijatelj« ali »avtor Dialogov«), identificira objekt b − v našem pri-
meru kopico knjig − če pa bi uporabili drugačne pragmatične funkci-
je, na primer »oseba  upodobitev«, »oseba  dokument(i)«, »ose-
ba  ime«, bi (7) lahko interpretirali tudi tako, kot da je »na zgornji
polici« Platonov portret ali kip, dokument o njem, ali, na primer, plo-
šča z njegovim imenom.

Imamo torej tri člene pragmatične funkcije: sprožilec (a), tarčo (b)
in (pragmatični) veznik (F):
   81   82   83   84   85   86   87   88   89   90   91