Page 87 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 87
Zagatnost performativnosti 85

shema IV

in lahko poskušamo analizirati naslednjo izjavo:

(9) Na Stojkovi4 fotografiji ima mož brez brkov brke.
Adverbialna skupina na Stojkovi fotografiji nam dá vedeti, da imamo
opraviti s pragmatično funkcijo »model  slika«. Model a (mož brez
brkov) sproži veznik »slika«, F, tarča b pa je »upodobitev« tega moža
na sliki, tako da ima brke. Na ta način dobimo:
shema V

V tem primeru je izjava torej interpretirana tako, da ima b, mož na foto-
grafiji, brke. Vendar pa princip identif­ ikacije omogoča, da opis tarče, mož z
brki, identificira kar tarčo samo – brez »posredovanja« sprožilca a, ki pri-
pada »materialnemu« svetu − kar da na videz protislovno branje, po kate-
rem b (istočasno) ima in nima brkov.

Pravim »na videz protislovno«, kajti področja, ki jih povezujejo pra-
gmatični vezniki (kakor tudi pragmatični vezniki sami), niso omejena; na
nekem najsplošnejšem nivoju bi lahko rekli, da povezujejo objekte (v naj-
širšem smislu) in reprezentacije teh objektov, tako »materialne« kot tudi
»mentalne« (če naj tvegamo to distinkcijo). Kar pomeni, da je naše »na

4 Tone Stojko je skrivoma posnel aretacijo Janeza Janše na Mikro Adi. Ta dogodek si izposoja ve-
čina primerov v nadaljevanju.
   82   83   84   85   86   87   88   89   90   91   92