Page 85 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 85
Zagatnost performativnosti 83
Navedeni primer kaže, da lahko za govorca, ki definitno deskripcijo
uporablja referencialno, rečemo, da je rekel nekaj o nečem. Pri poročilu oz.
opisu tistega, o čemer je nekaj rekel, pa nismo omejeni na deskripcijo, ki jo je
uporabil, uporabimo lahko katero koli definitno deskripcijo ali ime, ki zame-
ji isti drobec realnosti, kar bi z drugimi besedami pomenilo, da so definitne
deskripcije, ki referirajo na isti drobec realnosti, medsebojno zamenljive.
Prav to pa je teza, ki jo želimo problematizirati. Denimo, da se znajde-
mo na zabavi in da nam nekdo, recimo A, potoži:
(4) Tisti tepec z rdečo kravato me je polil s pijačo.
»Tepec z rdeče kravato«, ki je A polil s pijačo, je obenem (povsem na-
ključno) tudi »predsednik odbora za zaščito človekovih pravic«. Ali lah-
ko, pač v skladu s tezo o medsebojni zamenljivosti definitnih deskripcij, ki
referir ajo na isti drobec realnosti, (4) prevedemo v:
(5) Predsednik odbora za zaščito človekovih pravic me je polil s pijačo,
ali, še radikalneje, povzamemo z:
(6) Predsednika odbora za zaščito človekovih pravic ima za tepca?
Uporabili smo drugačno deskripcijo kot A in pokazali na isto osebo, toda:
1. Ali se bo A strinjal z našo parafrazo njegovih besed? Oziroma
natančneje:
2. Ali ostaja referent − glede na to, da smo uporabili drugačno defini-
tno deskripcijo − (res še vedno) isti?
Mentalni prostori
Fauconnier svojo teorijo mentalnih prostorov uvaja s sledečim pravi-
lom identifikacije:3
Če sta dva objekta (v najširšem smislu) a in b povezana z neko pragma-
tično funkcijo F, tako da b = F(a), lahko opis objekta a, Oa, pomaga identi-
ficirati njegovega ustrezn ika b.
3 G. Fauconnier, Espaces Mentaux, Pariz 1984, 16.
Navedeni primer kaže, da lahko za govorca, ki definitno deskripcijo
uporablja referencialno, rečemo, da je rekel nekaj o nečem. Pri poročilu oz.
opisu tistega, o čemer je nekaj rekel, pa nismo omejeni na deskripcijo, ki jo je
uporabil, uporabimo lahko katero koli definitno deskripcijo ali ime, ki zame-
ji isti drobec realnosti, kar bi z drugimi besedami pomenilo, da so definitne
deskripcije, ki referirajo na isti drobec realnosti, medsebojno zamenljive.
Prav to pa je teza, ki jo želimo problematizirati. Denimo, da se znajde-
mo na zabavi in da nam nekdo, recimo A, potoži:
(4) Tisti tepec z rdečo kravato me je polil s pijačo.
»Tepec z rdeče kravato«, ki je A polil s pijačo, je obenem (povsem na-
ključno) tudi »predsednik odbora za zaščito človekovih pravic«. Ali lah-
ko, pač v skladu s tezo o medsebojni zamenljivosti definitnih deskripcij, ki
referir ajo na isti drobec realnosti, (4) prevedemo v:
(5) Predsednik odbora za zaščito človekovih pravic me je polil s pijačo,
ali, še radikalneje, povzamemo z:
(6) Predsednika odbora za zaščito človekovih pravic ima za tepca?
Uporabili smo drugačno deskripcijo kot A in pokazali na isto osebo, toda:
1. Ali se bo A strinjal z našo parafrazo njegovih besed? Oziroma
natančneje:
2. Ali ostaja referent − glede na to, da smo uporabili drugačno defini-
tno deskripcijo − (res še vedno) isti?
Mentalni prostori
Fauconnier svojo teorijo mentalnih prostorov uvaja s sledečim pravi-
lom identifikacije:3
Če sta dva objekta (v najširšem smislu) a in b povezana z neko pragma-
tično funkcijo F, tako da b = F(a), lahko opis objekta a, Oa, pomaga identi-
ficirati njegovega ustrezn ika b.
3 G. Fauconnier, Espaces Mentaux, Pariz 1984, 16.
