Page 41 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 41
vse lahko 39
naredimo z
besedami?
Kar nekaj načinov, oz. bolje nivojev, je, ko nekaj reči, pomeni tudi ne-
kaj narediti.
Fon, fem in rem
1. Ko nekaj rečemo, najprej in predvsem izrekamo določene glasove,
kar Austin imenuje fonetično dejanje, ustrezno »izjavo«, ki je njegov pro-
izvod, pa fon.
2. S tem, ko izvršujemo neko fonetično dejanje, nadalje izrekamo dolo-
čene besede, to je glasove določene vrste, ki pripadajo in kolikor pripadajo,
besedišču določenega jezika ter so v skladu z njegovo slovnico. To dejanje
Austin imenuje fatično dejanje, izjavo, ki je njegov proizvod, pa fem.
3. S tem, ko izrekamo neki fem, katerega elementi niso le besede neke-
ga jezika, izrečene v skladu s slovnico tega jezika, temveč imajo tudi dolo-
čen smisel in referenco (torej pomen), pa izvršujemo retično dejanje, katere-
ga proizvod je izjava, ki jo Austin poimenuje kot rem.
Reči nekaj v tem smislu, torej reči nekaj, kar ima določen smisel in refe-
renco, obenem pomeni tudi izvršiti določeno lokucijsko dejanje.
Pogoj uspešne izvršitve lokucijskega dejanja je izvršitev vseh treh ome-
njenih poddejanj: fonetičnega, ki je pogoj fatičnega (da lahko sploh izreče-
mo kako besedo, ki pripada (in kolikor pripada) besedišču nekega jezika
ter v skladu s slovnico tega jezika, moramo najprej izreči določene glasove),
fatičnega, ki je pogoj retičnega (da lahko izrečenim besedam sploh pripiše-
mo smisel in referenco, morajo pripadati besedišču kakega jezika in biti iz-
rečene v skladu z njegovo slovnico), ter retičnega, ki hierarhijo teh dejanj,
naredimo z
besedami?
Kar nekaj načinov, oz. bolje nivojev, je, ko nekaj reči, pomeni tudi ne-
kaj narediti.
Fon, fem in rem
1. Ko nekaj rečemo, najprej in predvsem izrekamo določene glasove,
kar Austin imenuje fonetično dejanje, ustrezno »izjavo«, ki je njegov pro-
izvod, pa fon.
2. S tem, ko izvršujemo neko fonetično dejanje, nadalje izrekamo dolo-
čene besede, to je glasove določene vrste, ki pripadajo in kolikor pripadajo,
besedišču določenega jezika ter so v skladu z njegovo slovnico. To dejanje
Austin imenuje fatično dejanje, izjavo, ki je njegov proizvod, pa fem.
3. S tem, ko izrekamo neki fem, katerega elementi niso le besede neke-
ga jezika, izrečene v skladu s slovnico tega jezika, temveč imajo tudi dolo-
čen smisel in referenco (torej pomen), pa izvršujemo retično dejanje, katere-
ga proizvod je izjava, ki jo Austin poimenuje kot rem.
Reči nekaj v tem smislu, torej reči nekaj, kar ima določen smisel in refe-
renco, obenem pomeni tudi izvršiti določeno lokucijsko dejanje.
Pogoj uspešne izvršitve lokucijskega dejanja je izvršitev vseh treh ome-
njenih poddejanj: fonetičnega, ki je pogoj fatičnega (da lahko sploh izreče-
mo kako besedo, ki pripada (in kolikor pripada) besedišču nekega jezika
ter v skladu s slovnico tega jezika, moramo najprej izreči določene glasove),
fatičnega, ki je pogoj retičnega (da lahko izrečenim besedam sploh pripiše-
mo smisel in referenco, morajo pripadati besedišču kakega jezika in biti iz-
rečene v skladu z njegovo slovnico), ter retičnega, ki hierarhijo teh dejanj,
