Page 156 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 156
Od performativa do govornih dejanj
vljanja izraza! –, ki je v njegovi osnovi, to v ničemer ne implicira, da mora
biti delokutiv (tudi) morfološko izpeljan iz svojega osnovnega izraza, kot
mimogrede omeni Benveniste. Celo nasprotno, vztrajanje pri takšni zahte-
vi bi pomenilo nemožn ost nekaterih Benvenistovih delokutivnih izpeljav
(na primer salutare iz ,salutem’ alicui dicere).
Nadalje Anscombre opozarja na nejasen status reči, v, na primer, to okay
= »reči: okay«, saj, po eni strani, očitno ne gre za glagol reči v njegovi obi-
čajni rabi (to okay ni nikoli popolnoma zamenljivo z »reči: okay«), po dru-
gi strani pa ga težko opredelimo za neki abstraktni reči izjavljanja, ki je v
svoji »abstraktnosti« pač lahko le generičen pojem.3
In ne nazadnje – v našem okviru pa sploh najbolj zanimivo – Ans-
combre poudarja, da Benvenistova trditev, da je delokutiv s samostalniško
osnovo v razmerju reči in ne storiti, preprosto ne vzdrži, saj, na primer, bis-
ser, pomeni narediti tisto, kar naredimo, ko pravimo bis! (tj. zahtevamo do-
datek), remercier (ki ga Benveniste tudi uvršča med delokutive ) pa naredi-
ti tisto, kar naredimo, ko rečemo merci (tj. se zahvalimo).4 Anscombre zato
predlaga novo (širšo) definicijo: A-ti je (benvenistovski) delokutiv, če obsta-
ja izraz A!, tako da A-ti = »izvršiti dejanje, ki ga izvršimo s tem, da reče-
mo A«.
Posplošena delokutivnost
Z drugimi besedami to pomeni, da delokutivi in performativi ne le da
niso nezdružljivi, temveč da bi delokutivnost utegnila biti celo v osnovi per-
formativnosti. Anscombre sicer predlaga razširitev delokutivnosti tudi na
druge jezik ovne enote (npr. samostalnike in prislove), vendar nas ta »po-
splošena delokutivnost«, kot jo poimenuje, v tem okviru ne bo zanimala.
Pač pa nas bo zanimal mehanizem, ki ga za to posplošeno delokutivnost
predlaga Anscombre.
nmshoaenvmGrteoirčdensnzopoaesvpttrijremoodcSine2kos,o,skrtkiajoiikznipS,a1okj,sappttaorevijrpaiisheinzljjvieaspvadlrkjoiamlp(nrenoeradevs,strtaveandvkknlajaoat)esnrtmieFhko1o.rnfAerekamnzasvacfoooFjmrn2mo,bsureeltsaaeppmFroe1a,ddnsletasirgečia---
vacije. Koraki so sledeči:5
3 J.-C. Anscombre v članku De l’énonciation au lexique: mention, citativité, délocutivité, Lan-
gages 80, Pariz 1985, 9–34, na primer, loči kar štiri različne rabe reči.
4 Glej tudi J.-C. Anscombre, Délocutivité benvenistienne, déloc utivité généralisée et performa-
tivitée, Langue Française, maj 1979.
5 J.-C. Anscombre, Voulez-vous dérivez avec moi?, Communications 32, Pariz 1980, 61–124.
vljanja izraza! –, ki je v njegovi osnovi, to v ničemer ne implicira, da mora
biti delokutiv (tudi) morfološko izpeljan iz svojega osnovnega izraza, kot
mimogrede omeni Benveniste. Celo nasprotno, vztrajanje pri takšni zahte-
vi bi pomenilo nemožn ost nekaterih Benvenistovih delokutivnih izpeljav
(na primer salutare iz ,salutem’ alicui dicere).
Nadalje Anscombre opozarja na nejasen status reči, v, na primer, to okay
= »reči: okay«, saj, po eni strani, očitno ne gre za glagol reči v njegovi obi-
čajni rabi (to okay ni nikoli popolnoma zamenljivo z »reči: okay«), po dru-
gi strani pa ga težko opredelimo za neki abstraktni reči izjavljanja, ki je v
svoji »abstraktnosti« pač lahko le generičen pojem.3
In ne nazadnje – v našem okviru pa sploh najbolj zanimivo – Ans-
combre poudarja, da Benvenistova trditev, da je delokutiv s samostalniško
osnovo v razmerju reči in ne storiti, preprosto ne vzdrži, saj, na primer, bis-
ser, pomeni narediti tisto, kar naredimo, ko pravimo bis! (tj. zahtevamo do-
datek), remercier (ki ga Benveniste tudi uvršča med delokutive ) pa naredi-
ti tisto, kar naredimo, ko rečemo merci (tj. se zahvalimo).4 Anscombre zato
predlaga novo (širšo) definicijo: A-ti je (benvenistovski) delokutiv, če obsta-
ja izraz A!, tako da A-ti = »izvršiti dejanje, ki ga izvršimo s tem, da reče-
mo A«.
Posplošena delokutivnost
Z drugimi besedami to pomeni, da delokutivi in performativi ne le da
niso nezdružljivi, temveč da bi delokutivnost utegnila biti celo v osnovi per-
formativnosti. Anscombre sicer predlaga razširitev delokutivnosti tudi na
druge jezik ovne enote (npr. samostalnike in prislove), vendar nas ta »po-
splošena delokutivnost«, kot jo poimenuje, v tem okviru ne bo zanimala.
Pač pa nas bo zanimal mehanizem, ki ga za to posplošeno delokutivnost
predlaga Anscombre.
nmshoaenvmGrteoirčdensnzopoaesvpttrijremoodcSine2kos,o,skrtkiajoiikznipS,a1okj,sappttaorevijrpaiisheinzljjvieaspvadlrkjoiamlp(nrenoeradevs,strtaveandvkknlajaoat)esnrtmieFhko1o.rnfAerekamnzasvacfoooFjmrn2mo,bsureeltsaaeppmFroe1a,ddnsletasirgečia---
vacije. Koraki so sledeči:5
3 J.-C. Anscombre v članku De l’énonciation au lexique: mention, citativité, délocutivité, Lan-
gages 80, Pariz 1985, 9–34, na primer, loči kar štiri različne rabe reči.
4 Glej tudi J.-C. Anscombre, Délocutivité benvenistienne, déloc utivité généralisée et performa-
tivitée, Langue Française, maj 1979.
5 J.-C. Anscombre, Voulez-vous dérivez avec moi?, Communications 32, Pariz 1980, 61–124.
