Page 157 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 157
Kako obljubiti 155
A. Morfemi m1, m2 …, mn imajo semantične vrednosti s1, s2 …, sn.
nnjeukBekg.aaPtedorijeaskvimiusraezjionvenmkea1g,kamozn2avk…eo,rnzmaa)ncisvjlsurkežadi nfiozovrsmrtšiuist1lv,aisFn2 1e…(km,esg1n,amidn2ekj…ain,(mjsap.n)ovs/rpedrioivzajanvjeljma-
vkljCuč.uOjebalilukzuijjeosneak(oumpop)lerasnboi mF1o(rmfe1m, mF22,…k,amtenr)eigzaksoemraaknatBič.na vrednost S2
prebČra. nČeetsatkaoF,1diandFa2jofoFrm1 varlendoneonstakSa2., so (upo)rabe F1 iz koraka B ponovno
D. ČpreesbtraaFn1e itnakFo2,fdoarmdaajlonoF1envraekdan, ososttSu2d.i (upo)rabe F1 iz koraka C po-
novno
Anscombre poudarja, da gre za razvito shemo, kar pomeni, da pri ne-
katerih rabah ni več mogoče izslediti koraka A, spet druge rabe pa še niso
prišle do koraka D, ilustrira pa jo z (delokutivno) derivacijo besede merci
(»hvala«).
A. Obstaja neki morfem merci1, ki pr votno pomeni »uslugo (ki smo jo
storili nekomu)«;
bljaBm.oMzaetroc,i1dsaeses pomenom idzisAkuurpzoivrnabimljazvakfoornmomul,i6Mkieprrcai1v!i,: ki jo upora-
(v skladu z »Če X pra-
vi Y-u, da je A usluga, ki jo je Y storil X-u, potem se X Y-u zahvaljuje«) ne-
komu zahvalimo;
C. Pride gdaoiznvarsštiamnok,asstuebmstkaontrievčaemmeorcmi2erscpi1o!«m.enom S2 , ki zaznamuje
»dejanje, ki
Č. (Upo)rabe iz koraka B so ponovno prebrane z vrednostjo S2.
D. (Upo)rabe iz koraka C so ponovno prebrane z vrednostjo S2. Merci2
= »dejanje, ki ga izvršimo, s tem ko rečemo Merci2!«
Obljubljam kot delokutivna derivacija
Kaj to pomeni za naše nedovrš(e)no obljubljanje?
Poskušajmo nanj aplicirati vseh pet korakov posplošene delokutivne
sheme:
A. O zgodovini (pojavljanja in pomenjanja) morfemov obljuba, oblju-
biti, nam zgodovina slovenskega jezika ne ve povedati dosti (Bezlaj obljub-
6 Anscombrovih »diskurzivnih zakonov« ne smemo zamenjevati z Griceovimi »konverzacij-
skimi maksimami«. Medtem ko so slednje relativno trdno formulirane, pa imajo Anscombrovi
»diskurzivni zakoni« predvsem hevristično vrednost. Še najbolj se približujejo »toposom«, ka-
kor jih bosta Ducrot in Anscombre razvila v kasnejših letih.
A. Morfemi m1, m2 …, mn imajo semantične vrednosti s1, s2 …, sn.
nnjeukBekg.aaPtedorijeaskvimiusraezjionvenmkea1g,kamozn2avk…eo,rnzmaa)ncisvjlsurkežadi nfiozovrsmrtšiuist1lv,aisFn2 1e…(km,esg1n,amidn2ekj…ain,(mjsap.n)ovs/rpedrioivzajanvjeljma-
vkljCuč.uOjebalilukzuijjeosneak(oumpop)lerasnboi mF1o(rmfe1m, mF22,…k,amtenr)eigzaksoemraaknatBič.na vrednost S2
prebČra. nČeetsatkaoF,1diandFa2jofoFrm1 varlendoneonstakSa2., so (upo)rabe F1 iz koraka B ponovno
D. ČpreesbtraaFn1e itnakFo2,fdoarmdaajlonoF1envraekdan, ososttSu2d.i (upo)rabe F1 iz koraka C po-
novno
Anscombre poudarja, da gre za razvito shemo, kar pomeni, da pri ne-
katerih rabah ni več mogoče izslediti koraka A, spet druge rabe pa še niso
prišle do koraka D, ilustrira pa jo z (delokutivno) derivacijo besede merci
(»hvala«).
A. Obstaja neki morfem merci1, ki pr votno pomeni »uslugo (ki smo jo
storili nekomu)«;
bljaBm.oMzaetroc,i1dsaeses pomenom idzisAkuurpzoivrnabimljazvakfoornmomul,i6Mkieprrcai1v!i,: ki jo upora-
(v skladu z »Če X pra-
vi Y-u, da je A usluga, ki jo je Y storil X-u, potem se X Y-u zahvaljuje«) ne-
komu zahvalimo;
C. Pride gdaoiznvarsštiamnok,asstuebmstkaontrievčaemmeorcmi2erscpi1o!«m.enom S2 , ki zaznamuje
»dejanje, ki
Č. (Upo)rabe iz koraka B so ponovno prebrane z vrednostjo S2.
D. (Upo)rabe iz koraka C so ponovno prebrane z vrednostjo S2. Merci2
= »dejanje, ki ga izvršimo, s tem ko rečemo Merci2!«
Obljubljam kot delokutivna derivacija
Kaj to pomeni za naše nedovrš(e)no obljubljanje?
Poskušajmo nanj aplicirati vseh pet korakov posplošene delokutivne
sheme:
A. O zgodovini (pojavljanja in pomenjanja) morfemov obljuba, oblju-
biti, nam zgodovina slovenskega jezika ne ve povedati dosti (Bezlaj obljub-
6 Anscombrovih »diskurzivnih zakonov« ne smemo zamenjevati z Griceovimi »konverzacij-
skimi maksimami«. Medtem ko so slednje relativno trdno formulirane, pa imajo Anscombrovi
»diskurzivni zakoni« predvsem hevristično vrednost. Še najbolj se približujejo »toposom«, ka-
kor jih bosta Ducrot in Anscombre razvila v kasnejših letih.
