Page 152 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 152
Od performativa do govornih dejanj
Če prva povojna slovnica te subtilne razlike ne loči več prav dobro, pa
je najobsežnejša slovenska slovnica78 niti opazi ne več.79 Pač pa nam v raz-
delku o nedovršnih glagolih postreže z naslednjim teoretskim biserom, ki
ga najbolje komentira prav dovršno/nedovršna polemika sama: Nedovršni
glagoli zaznamujejo dejanje, ki je nekako v celem kosu …80
Kako (naj) Slovenec obljubi?
Slavni »slovenski čut za dovršenost« pa se je očitno vedno bolj izgu-
bljal tudi v vsakdanjem govoru. Ko (sodobn i) slovenski govorec pravi:
Obljubim, da …
ali
Prisežem, da …
to namreč izzveni bolj kot »pripravljen sem obljubiti (priseči)«, »oblju-
bil (prisegel) bom«, samega dejanja obljube (prisege) pa ta formula, se zdi,
ne izvrši.
Slovenec danes obljublja, prisega in kar je še drugih performativnih de-
janj, v nedovršniku:
Obljubljam, da …
Prisegam, da …
kar pomeni, da morda v tem trenutku obljublja oziroma prisega, da je sredi
obljubljanja oziroma priseganja, da pa obljuba oz. prisega prav zato, ker do-
vršenost dejanja ni (bila) izražena, še nista bili dani. Dokler le obljubljam,
pač še nisem ničesar obljubil, in če le obljubljam tudi obljubiti ne morem
ničesar. In če je v Škrabčevih časih to še razvada, ki se sicer hitro širi, je da-
nes ta razvada postala že institucionalizirana navada.
Ko cicibani postajajo pionirji, se takole zaobljubijo:81
»Danes, ko postajam pionir, dajem
častno pionirsko besedo:
da se bom marljivo učil in delal
in da bom dober tovariš;
78 Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor 1976.
79 Resnici na ljubo je potrebno priznati, da 3., pregledana in razširjena izdaja (1991) kaže malce
več razumevanja za pragmatične razsežnosti jezika.
80 N. d., 289.
81 So se, še pred dvajsetimi leti. Danes pionirjev ne poznamo več.
Če prva povojna slovnica te subtilne razlike ne loči več prav dobro, pa
je najobsežnejša slovenska slovnica78 niti opazi ne več.79 Pač pa nam v raz-
delku o nedovršnih glagolih postreže z naslednjim teoretskim biserom, ki
ga najbolje komentira prav dovršno/nedovršna polemika sama: Nedovršni
glagoli zaznamujejo dejanje, ki je nekako v celem kosu …80
Kako (naj) Slovenec obljubi?
Slavni »slovenski čut za dovršenost« pa se je očitno vedno bolj izgu-
bljal tudi v vsakdanjem govoru. Ko (sodobn i) slovenski govorec pravi:
Obljubim, da …
ali
Prisežem, da …
to namreč izzveni bolj kot »pripravljen sem obljubiti (priseči)«, »oblju-
bil (prisegel) bom«, samega dejanja obljube (prisege) pa ta formula, se zdi,
ne izvrši.
Slovenec danes obljublja, prisega in kar je še drugih performativnih de-
janj, v nedovršniku:
Obljubljam, da …
Prisegam, da …
kar pomeni, da morda v tem trenutku obljublja oziroma prisega, da je sredi
obljubljanja oziroma priseganja, da pa obljuba oz. prisega prav zato, ker do-
vršenost dejanja ni (bila) izražena, še nista bili dani. Dokler le obljubljam,
pač še nisem ničesar obljubil, in če le obljubljam tudi obljubiti ne morem
ničesar. In če je v Škrabčevih časih to še razvada, ki se sicer hitro širi, je da-
nes ta razvada postala že institucionalizirana navada.
Ko cicibani postajajo pionirji, se takole zaobljubijo:81
»Danes, ko postajam pionir, dajem
častno pionirsko besedo:
da se bom marljivo učil in delal
in da bom dober tovariš;
78 Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor 1976.
79 Resnici na ljubo je potrebno priznati, da 3., pregledana in razširjena izdaja (1991) kaže malce
več razumevanja za pragmatične razsežnosti jezika.
80 N. d., 289.
81 So se, še pred dvajsetimi leti. Danes pionirjev ne poznamo več.
