Page 102 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 102
Od performativa do govornih dejanj
zeleni (31); z obrokom hrane, ki ostaja na določenem mestu in je vsakič (ko
ga vidimo) bolj razpadel (32).
2. Nominalna skupina napotuje na več različnih elementov (pač odvisno
od pragmatičnih parametrov: kraja, časa …), kar pomeni, da je tvoje stanova-
nje, vsakič ko ga zamenjaš (oz. vsakič, ko se preseliš), večje (30); da so listi na-
šega drevesa vsako leto bolj zeleni od listov, ki so odpadli prejšnjo jesen (31):
da nam v lokalu, v katerem obedujemo, vsakič postrežejo s slabšo hrano (33).
Rekli bomo, da imamo v prvem primeru opraviti le z vlogo (»tvoje stano-
vanje«, »listi tega drevesa«, »hrana … tu«), v drugem primeru pa z vrednost-
mi teh vlog (»tvoje stanovanje po selitvi 14. VII. 1988«, »listi tega dreve-
sa spomladi 1989«, »večerja (v nekem konkretnem lokalu) 21. VI. 1989«).
Če L opredelimo kot predicirano lastnost (na primer vedno večje), v
kot vlogo definitne deskripcije (na primer tvoje stanovanje), m pa kot kon-
tekstualne parametre (kraj, prostor, čas …), potem bi lastnost vloge lahko
formalizirano predstavili z
L(v),
vrednost lastnosti vloge pa z:
L(v(m)).
Le na videz se lahko zdi, da se tako še vedno nismo znebili referenta, ti-
ste konkretne, materialne točke, ki (da) je neizbrisljiv in neiztrgljiv del re-
alnosti (identičen v vseh možnih svetovih): obstajati mora vendar nosilec
vloge! Toda če vloge umestimo v mentalne prostore, smo se znebili te pop-
kovne točke, ki »povezuje« govor(ico) in »realnost«: neka vloga bo ime-
la v različnih mentalnih prostorih pač različne vrednosti, saj smo videli, da:
1) referenca variira od enega mentalnega prostora do drugega (glej pri-
mere (6), (26), (27), (29)) in
2) (kar je najpogosteje tudi vzrok za 1) da iz a I M in M E N, še ne
sledi a E N.13
13 Recimo, da ne želimo zamuditi priložnosti, da tudi sami počastimo dvestoletnico francoske re-
volucije, in si zamislimo naslednji primer: denimo, da smo v Franciji, ki je danes republika in ima
(svojega) predsednika. Georges je zagrizen rojalist in je prepričan, da je legitimni šef države kralj
(v zdajšnjih razmerah torej pariški grof). Pozna sicer aktualni predsedniški sistem, vendar pred-
sednik republike zanj ni tudi šef države. Ker torej pozna aktualni predsedniški sistem in ve, da se
predsednik republike menja vsakih sedem let, bi kak republikanec zanj lahko rekel:
(33) Georges misli, da se šef države menja vsakih trideset let.
Kolikor pa je Georges rojalist in misli, da dobi Francija novega kralja nekako vsakih trideset let,
bi zanj prav tako lahko rekli:
(34) Georges misli, da se šef države menja vsakih trideset let.
zeleni (31); z obrokom hrane, ki ostaja na določenem mestu in je vsakič (ko
ga vidimo) bolj razpadel (32).
2. Nominalna skupina napotuje na več različnih elementov (pač odvisno
od pragmatičnih parametrov: kraja, časa …), kar pomeni, da je tvoje stanova-
nje, vsakič ko ga zamenjaš (oz. vsakič, ko se preseliš), večje (30); da so listi na-
šega drevesa vsako leto bolj zeleni od listov, ki so odpadli prejšnjo jesen (31):
da nam v lokalu, v katerem obedujemo, vsakič postrežejo s slabšo hrano (33).
Rekli bomo, da imamo v prvem primeru opraviti le z vlogo (»tvoje stano-
vanje«, »listi tega drevesa«, »hrana … tu«), v drugem primeru pa z vrednost-
mi teh vlog (»tvoje stanovanje po selitvi 14. VII. 1988«, »listi tega dreve-
sa spomladi 1989«, »večerja (v nekem konkretnem lokalu) 21. VI. 1989«).
Če L opredelimo kot predicirano lastnost (na primer vedno večje), v
kot vlogo definitne deskripcije (na primer tvoje stanovanje), m pa kot kon-
tekstualne parametre (kraj, prostor, čas …), potem bi lastnost vloge lahko
formalizirano predstavili z
L(v),
vrednost lastnosti vloge pa z:
L(v(m)).
Le na videz se lahko zdi, da se tako še vedno nismo znebili referenta, ti-
ste konkretne, materialne točke, ki (da) je neizbrisljiv in neiztrgljiv del re-
alnosti (identičen v vseh možnih svetovih): obstajati mora vendar nosilec
vloge! Toda če vloge umestimo v mentalne prostore, smo se znebili te pop-
kovne točke, ki »povezuje« govor(ico) in »realnost«: neka vloga bo ime-
la v različnih mentalnih prostorih pač različne vrednosti, saj smo videli, da:
1) referenca variira od enega mentalnega prostora do drugega (glej pri-
mere (6), (26), (27), (29)) in
2) (kar je najpogosteje tudi vzrok za 1) da iz a I M in M E N, še ne
sledi a E N.13
13 Recimo, da ne želimo zamuditi priložnosti, da tudi sami počastimo dvestoletnico francoske re-
volucije, in si zamislimo naslednji primer: denimo, da smo v Franciji, ki je danes republika in ima
(svojega) predsednika. Georges je zagrizen rojalist in je prepričan, da je legitimni šef države kralj
(v zdajšnjih razmerah torej pariški grof). Pozna sicer aktualni predsedniški sistem, vendar pred-
sednik republike zanj ni tudi šef države. Ker torej pozna aktualni predsedniški sistem in ve, da se
predsednik republike menja vsakih sedem let, bi kak republikanec zanj lahko rekel:
(33) Georges misli, da se šef države menja vsakih trideset let.
Kolikor pa je Georges rojalist in misli, da dobi Francija novega kralja nekako vsakih trideset let,
bi zanj prav tako lahko rekli:
(34) Georges misli, da se šef države menja vsakih trideset let.
