Page 104 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 104
Od performativa do govornih dejanj
ščito človekovih pravic izzval njegov zaključek. Oglejmo si najprej, kakšno
je bilo neposredno ozadje tega »dialoga«.
Konec julija 1988 je Odbor za varstvo človekovih pravic od predsedstva
SR Slovenije zahteval, naj preveri, ali je vsebina vojaškega dokumenta, za-
radi katerega je bil sprožen postopek pred vojaškim sodiščem v Ljubljani,
zakonita in ustavna.
Za odgovor je predsedstvo SR Slovenije potrebovalo dober mesec, v
njem pa sporoča, da predsedstvo SR Slovenije ni odgovorno za zagotavljanje
in tudi ne za ocenjevanje ustavnosti in zakonitosti omenjenega dokumenta,
ki je akt vojaškega poveljevanja.14
Odbor za zaščito človekovih pravic z odgovorom seveda ni bil zadovo-
ljen. Predsedstvo je opozoril na 205. člen ustave SFRJ, po katerem so za
ustavnost in zakonitost dolžni skrbeti vsi državni organi, in v podkrepi-
tev navedel še 299. člen ustave SRS, 301. člen ustave SRS in 239. člen usta-
ve SFRJ, 378. člen ustave SRS, še zlasti pa 377. člen ustave SRS in 244. člen
ustave SFRJ (njihova »pozitivna« vsebina je za namene tega besedila po-
stranskega pomena).15
Ker po mnenju Odbora predsedstvo SR Slovenije ni uporabilo svo-
jih ustavnih pravic, je Odbor predlagal skupščini SR Slovenije, da v okvi-
ru svojih pristojnosti samo obravnava vprašanje ustavnosti in zakonitosti
spornega vojaškega dokumenta in od predsedstva SR Slovenije zahteva nje-
govo stališče o tem vprašanju, svojim članom pa predlagal, naj v svojih de-
lovnih in drugih organizacijah takoj zahtevajo sestanke delegacij za dele-
giranje delegatov v skupščine in zahtevajo uradno vložitev teh dveh zahtev
predsednikom posameznih zborov skupščine SR Slovenije.
Predsedstvo SR Slovenije je sporočilo Odbora preučilo in »odločno za-
vrnilo pristop in ocene, ki se nanašajo na delo predsedstva SR Slovenije«.16
Odbor da v svojem sporočilu napačno interpretira odgovor, s katerim je
predsedstvo zavrnilo njegovo zahtevo, da takoj preveri ustavnost in zako-
nitost vojaškega dokumenta. Predsedstvo da se ni proglasilo za nepristoj-
no vsebinsko odgovoriti na to vprašanje, ampak je le ugotovilo, da ni nepo-
sredno odgovorno za zagotavljanje in ocenjevanje ustavnosti in zakonito-
sti omenjenega dokumenta. Predsedstvo je prepričano, da celovita politič-
na ocena okoliščin, v katerih je potekal proces, ni mogoča brez vsebinske in
pravne analize tega dokumenta in pristojnosti za njegovo izdajo in bo svo-
14 Delo (2. IX.–6. IX. 1988).
15 N. m.
16 Delo (3. IX. 1988).
ščito človekovih pravic izzval njegov zaključek. Oglejmo si najprej, kakšno
je bilo neposredno ozadje tega »dialoga«.
Konec julija 1988 je Odbor za varstvo človekovih pravic od predsedstva
SR Slovenije zahteval, naj preveri, ali je vsebina vojaškega dokumenta, za-
radi katerega je bil sprožen postopek pred vojaškim sodiščem v Ljubljani,
zakonita in ustavna.
Za odgovor je predsedstvo SR Slovenije potrebovalo dober mesec, v
njem pa sporoča, da predsedstvo SR Slovenije ni odgovorno za zagotavljanje
in tudi ne za ocenjevanje ustavnosti in zakonitosti omenjenega dokumenta,
ki je akt vojaškega poveljevanja.14
Odbor za zaščito človekovih pravic z odgovorom seveda ni bil zadovo-
ljen. Predsedstvo je opozoril na 205. člen ustave SFRJ, po katerem so za
ustavnost in zakonitost dolžni skrbeti vsi državni organi, in v podkrepi-
tev navedel še 299. člen ustave SRS, 301. člen ustave SRS in 239. člen usta-
ve SFRJ, 378. člen ustave SRS, še zlasti pa 377. člen ustave SRS in 244. člen
ustave SFRJ (njihova »pozitivna« vsebina je za namene tega besedila po-
stranskega pomena).15
Ker po mnenju Odbora predsedstvo SR Slovenije ni uporabilo svo-
jih ustavnih pravic, je Odbor predlagal skupščini SR Slovenije, da v okvi-
ru svojih pristojnosti samo obravnava vprašanje ustavnosti in zakonitosti
spornega vojaškega dokumenta in od predsedstva SR Slovenije zahteva nje-
govo stališče o tem vprašanju, svojim članom pa predlagal, naj v svojih de-
lovnih in drugih organizacijah takoj zahtevajo sestanke delegacij za dele-
giranje delegatov v skupščine in zahtevajo uradno vložitev teh dveh zahtev
predsednikom posameznih zborov skupščine SR Slovenije.
Predsedstvo SR Slovenije je sporočilo Odbora preučilo in »odločno za-
vrnilo pristop in ocene, ki se nanašajo na delo predsedstva SR Slovenije«.16
Odbor da v svojem sporočilu napačno interpretira odgovor, s katerim je
predsedstvo zavrnilo njegovo zahtevo, da takoj preveri ustavnost in zako-
nitost vojaškega dokumenta. Predsedstvo da se ni proglasilo za nepristoj-
no vsebinsko odgovoriti na to vprašanje, ampak je le ugotovilo, da ni nepo-
sredno odgovorno za zagotavljanje in ocenjevanje ustavnosti in zakonito-
sti omenjenega dokumenta. Predsedstvo je prepričano, da celovita politič-
na ocena okoliščin, v katerih je potekal proces, ni mogoča brez vsebinske in
pravne analize tega dokumenta in pristojnosti za njegovo izdajo in bo svo-
14 Delo (2. IX.–6. IX. 1988).
15 N. m.
16 Delo (3. IX. 1988).
