Page 101 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 101
Zagatnost performativnosti 99
zanimiva in vredna sporočanja le, če imeni interpretiramo kot okrajšavi za
snop definitnih deskripcij!
Z drugimi besedami: morda res ni mogoče, da bi, na primer, Ransom
Stoddardt ne bil Ransom Stoddardt – čeprav bi se, kot poudarja Kripke,
lahko imenoval drugače, gre pač za označitev konkretne osebe v vseh mo-
žnih svetovih –, je pa popolnoma nepomembno. Tisto, kar ga reprezentira v
družbeni, simbolni vezi, je prav definitna deskripcija človek, ki je ubil Liber-
tyja Valancea. (Ransom Stoddardt = človek, ki je ubil Libertyja Valancea),
pa čeprav je ta posel (dejansko) opravil nekdo drug.
S tem pa se spet vračamo na primer (4) z začetka poglavja in sklenemo
lahko, da politi možak ne bo pristal na tisto parafrazo svojih besed, ki pra-
vi:
(6) Predsednika odbora za zaščito človekovih pravic ima za tepca.
Cepec je zanj (v njegovem vesolju verovanj) le človek, ki ga je polil s pijačo.
Predsednik odbora za zaščito človekovih pravic in človek, ki me je polil s pija-
čo, sta »realno«, »materialno«, ali kar je še podobnih pomagal, res ena in
ista oseba, toda ne v vesolju verovanj politega možaka. Cepec, ki me je polil s
pijačo, je cepec, le če/ker me je polil s pijačo, ne pa v vlogi predsednika odbo-
ra za zaščito človekovih pravic.
In prav to rešitev želimo v nadaljevanju poudariti: analizo definitnih
deskripcij v terminih vlog in njihovih vrednosti.
Definitne deskripcije kot vloge in (njihove)
vrednosti
Oglejmo si naslednje primere:
(30) Tvoje stanovanje je vedno večje.
(31) Listje tega drevesa je vsako leto bolj zeleno.
(32) Tu je hrana vedno hujša.
Vsak od treh navedenih stavkov dovoljuje, v grobem, (vsaj) dve inter-
pretaciji:
1. Nominalna skupina napotuje le na en element, kar pomeni, da ima-
mo opraviti s stanovanjem, ki se nenehoma širi in je vsak trenutek večje
(30); z drevesom, ki jeseni svojih listov ne izgubi in ki so vsako leto celo bolj
zanimiva in vredna sporočanja le, če imeni interpretiramo kot okrajšavi za
snop definitnih deskripcij!
Z drugimi besedami: morda res ni mogoče, da bi, na primer, Ransom
Stoddardt ne bil Ransom Stoddardt – čeprav bi se, kot poudarja Kripke,
lahko imenoval drugače, gre pač za označitev konkretne osebe v vseh mo-
žnih svetovih –, je pa popolnoma nepomembno. Tisto, kar ga reprezentira v
družbeni, simbolni vezi, je prav definitna deskripcija človek, ki je ubil Liber-
tyja Valancea. (Ransom Stoddardt = človek, ki je ubil Libertyja Valancea),
pa čeprav je ta posel (dejansko) opravil nekdo drug.
S tem pa se spet vračamo na primer (4) z začetka poglavja in sklenemo
lahko, da politi možak ne bo pristal na tisto parafrazo svojih besed, ki pra-
vi:
(6) Predsednika odbora za zaščito človekovih pravic ima za tepca.
Cepec je zanj (v njegovem vesolju verovanj) le človek, ki ga je polil s pijačo.
Predsednik odbora za zaščito človekovih pravic in človek, ki me je polil s pija-
čo, sta »realno«, »materialno«, ali kar je še podobnih pomagal, res ena in
ista oseba, toda ne v vesolju verovanj politega možaka. Cepec, ki me je polil s
pijačo, je cepec, le če/ker me je polil s pijačo, ne pa v vlogi predsednika odbo-
ra za zaščito človekovih pravic.
In prav to rešitev želimo v nadaljevanju poudariti: analizo definitnih
deskripcij v terminih vlog in njihovih vrednosti.
Definitne deskripcije kot vloge in (njihove)
vrednosti
Oglejmo si naslednje primere:
(30) Tvoje stanovanje je vedno večje.
(31) Listje tega drevesa je vsako leto bolj zeleno.
(32) Tu je hrana vedno hujša.
Vsak od treh navedenih stavkov dovoljuje, v grobem, (vsaj) dve inter-
pretaciji:
1. Nominalna skupina napotuje le na en element, kar pomeni, da ima-
mo opraviti s stanovanjem, ki se nenehoma širi in je vsak trenutek večje
(30); z drevesom, ki jeseni svojih listov ne izgubi in ki so vsako leto celo bolj
