Page 105 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 105
Zagatnost performativnosti 103
ja stališča in ocene, ki bodo vsebovale vse pomembne okoliščine, vzroke in
posledice družbenih razmer, v katerih je tekel proces, še naprej sporočalo
delegatom skupščine SR Slovenije in slovenski javnosti.

Potem pa sledi zaključni odstavek, ki je za nas – za naš prikaz in ekspli-
kacijo – ključen. Takole pravi predsedstvo SR Slovenije:

Sedanje, ne le gospodarske, ampak splošne družbenopolitične razmere v Slo-
veniji in Jugoslaviji so skrajno zapletene in zaostrene, zaradi česar mora vsak-
do, ki se aktivno vključuje v javno politično življenje, prevzemati odgovornost
za svoje delovanje. Odbor s svojimi najnovejšimi zahtevami sili predsedstvo SR Slove-
nije in skupščino SR Slovenije v konflikt, ki ne bi koristil uveljavljanju interesov SR Slo-
venije in urejanju mednacionalnih odnosov ter razvoju socializma v vsej Jugoslaviji, ne
more pa koristiti niti interesom obtoženih /poudaril I. Ž. Ž./.17
Odbor v svojem odgovoru18 seveda pozdravlja odločitev predsedstva
SR Slovenije, da bo skupščini – pa čeprav naknadno – sporočilo svojo oce-
no spornega dokumenta, upravičeno pa se čudi – in tu mu moramo s svo-
jim teoretskim interesom pritegniti tudi mi –, kako more zavzemanje za
spoštovanje ustavnosti in zakonitosti škodovati interesom SR Slovenije in
obtoženih.19 Odbor tudi povsem upravičeno – in reči moramo, da teoret-
sko legitimno – sklepa, da je predsedstvo SR Slovenije s takšno formulaci-
jo posredno, hote ali nehote, v bistvu že povedalo najmanj to, da z ustavno-
stjo in zakonitostjo dokumenta najbrž ni vse v redu. Če bi bilo, namreč ne
bi bilo razloga za konflikt /poudaril I. Ž. Ž./.20
Sklepanje Odbora je sklepanje v najboljši maniri griceovske konverza-
cijske implikature. Zakaj?
Predsedstvo SR Slovenije je (eksplicitno) izjavilo, da p (»Odbor sili
predsedstvo SR Slovenije v konflikt, ki ne bi koristil uveljavljanju intere-
sov SR Slovenije.«), in nam dalo s tem (implicitno) vedeti, da q (»Doku-
ment je protiustaven in protizakonit.«). Znotraj griceovskega univerzuma,
kot vemo, velja, da je X, ki je s tem, ko je izjavil p, impliciral q, implikaci-
jo q namenoma vnesel v pogovor, če je zadovoljeno naslednjim pogojem:
1. Najprej in predvsem ne sme biti dvoma, da upošteva konverzacijske
maksime ali vsaj kooperacijski princip.

17 N. m.
18 Delo (6. IX. 1988).
19 N. m.
20 N. m.
   100   101   102   103   104   105   106   107   108   109   110