Page 426 - Jonatan Vinkler (ur.). Primoz Trubar, Ta evangeli svetiga Matevza 1555; Ta pervi deil tiga Noviga testamenta 1557. Zbrana dela Primoža Trubarja 12.
P. 426
S . LU K E Ž A E VA N G E L I .
trubuio. [8]Oli katera ie ta žena, kir ima desset desseta-
kov tar kadar ona en dessetag zgubi, de bi ona ne
vužgala te lesčerbe inu ne pomeitala hiše inu s flissom
ne iskala, dotle ga ne naide? [9]Inu kadar ga ona naide,
pokliče vkupe suie periatelice inu sosede inu pravi:
‘Vesselite se z meno, zakai iest sem mui dessetag ne-
šla, kateri sem bila zgubila.’ [10]Glih taku, iest vo[m]
poveim, bode vesselie poleg tih Božyh angelih čez
eniga grešnika, kir pokuro dei.«
B [11]Inu on pravi: »En človik ie imel dva synu [12]inu ta
Z le-to pergliho mlaiši vmei nima ie dial h timu očetu: ‘Oča, dai meni ta
od zgubleniga
synu vuči, de deil blaga, kir meni sliši.’ Inu on rezdeli nima tu blagu.
Bug iz milosti, [13]Inu nekar dolgu potle ta mlaiši syn ie vse vkupe
zabston, timu,
kir pravo pocuro spravil inu ie vlekel deleč na ptuie dežele inu ie tamkai
dei, vse grehe suie blagu zadial z nezmasnim prossanem. [14]Inu potle,
odpusti. Inu ka-
tere stuke prava kadar ie bil tu suie vse zapravil, vstane v ti isti deželi
pocura v sebi ena velika lakota inu začne sam potrebovati. [15]Inu on
ima inu kakovo
šego ty hynavci gre inu se pertissne k animu purgariu te iste dežele inu
imaio. ta isti nega pošle na suio pristavo te svine past. [16]Inu ie
Psal. 37, 103. želil sui treibuh le z mekinami napolniti, katere so te
Esa. 49.
Iob 13. svine ieile, inu nemu nisče nei tih dal. [17]Tedai on spet
gre sam v sebe inu pravi: ‘Kuliku naietih delovcev
muiga očeta imaio obilnu kruha, iest pag meriem od
lakote. [18]Iest hočo vstati gori inu puiti k muimu očetu
inu hočo reči k nemu: Oča, iest sem grešil v tu nebu
inu pred tebo. [19]Iest uže nesem vreden biti imenovan
tui syn, sturi mene koker eniga od tuih na-
ietih
426
trubuio. [8]Oli katera ie ta žena, kir ima desset desseta-
kov tar kadar ona en dessetag zgubi, de bi ona ne
vužgala te lesčerbe inu ne pomeitala hiše inu s flissom
ne iskala, dotle ga ne naide? [9]Inu kadar ga ona naide,
pokliče vkupe suie periatelice inu sosede inu pravi:
‘Vesselite se z meno, zakai iest sem mui dessetag ne-
šla, kateri sem bila zgubila.’ [10]Glih taku, iest vo[m]
poveim, bode vesselie poleg tih Božyh angelih čez
eniga grešnika, kir pokuro dei.«
B [11]Inu on pravi: »En človik ie imel dva synu [12]inu ta
Z le-to pergliho mlaiši vmei nima ie dial h timu očetu: ‘Oča, dai meni ta
od zgubleniga
synu vuči, de deil blaga, kir meni sliši.’ Inu on rezdeli nima tu blagu.
Bug iz milosti, [13]Inu nekar dolgu potle ta mlaiši syn ie vse vkupe
zabston, timu,
kir pravo pocuro spravil inu ie vlekel deleč na ptuie dežele inu ie tamkai
dei, vse grehe suie blagu zadial z nezmasnim prossanem. [14]Inu potle,
odpusti. Inu ka-
tere stuke prava kadar ie bil tu suie vse zapravil, vstane v ti isti deželi
pocura v sebi ena velika lakota inu začne sam potrebovati. [15]Inu on
ima inu kakovo
šego ty hynavci gre inu se pertissne k animu purgariu te iste dežele inu
imaio. ta isti nega pošle na suio pristavo te svine past. [16]Inu ie
Psal. 37, 103. želil sui treibuh le z mekinami napolniti, katere so te
Esa. 49.
Iob 13. svine ieile, inu nemu nisče nei tih dal. [17]Tedai on spet
gre sam v sebe inu pravi: ‘Kuliku naietih delovcev
muiga očeta imaio obilnu kruha, iest pag meriem od
lakote. [18]Iest hočo vstati gori inu puiti k muimu očetu
inu hočo reči k nemu: Oča, iest sem grešil v tu nebu
inu pred tebo. [19]Iest uže nesem vreden biti imenovan
tui syn, sturi mene koker eniga od tuih na-
ietih
426
