Page 44 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 44
Na to razmišljanje lahko poskušamo odgovoriti na naslednji način: če
so odraz politične pravičnosti zakoni, ki so nastali na podlagi družbenega
sodelovanja, in iz njih izhajajoče predpisane procedure, potem se Rawlsov po-
jem pravičnega ujema z Aristotelovim, ki pravi, da je pravičen tisti, ki spoštuje
zakone in si prisvaja toliko, kolikor mu gre. Umne osebe po Rawlsu predlaga-
jo načela sodelovanja, ta načela pa morajo biti takšna, da drugi v njih vidijo
poštene pogoje sodelovanja. Vprašanje, ali lahko procedura postane opraviči-
lo za nepravilnosti, je ponovno odvisno od ljudi, ki določajo načela sodelovan-
ja. Če bi do tovrstne nepravilnosti prišlo, bi bila njihova naloga, da popravijo
oz. izboljšajo veljavne procedure. Niti družbena pogodba niti sprejeti zakoni
– vključno s šolskimi zakoni in pravilniki – niso dani enkrat za vselej. K temu
nas zavezuje tudi v sodobnem času poudarjena zahteva po kakovosti in vpel-
janih sistemih vodenja kakovosti. Takšno nenehno vzpostavljanje pravičnosti
vodi k stabilni družbi in omogoča vedno preglednejše in legitimnejše rešitve
različnih pritožb. Sama ideja pritožbe in postopkov pa temelji na tem, da se
morebitne nepravičnosti/nepravilnosti lahko odpravijo, če do njih že pride.
Po drugi strani pa zgoraj omenjena avtorica izpostavi, da proceduralne
44 etike vključujejo vsebine dobrega.
»Danes je osnovni problem proceduralna etika, ki nima prave vsebine in
ohranja le formo, na vsebino pa pozablja. /…/ Po drugi strani pa moram
poudariti, da vse formalistične in proceduralne etike ne bi mogle obstaja-
ti, če vendarle ne bi vključevale določene vsebine dobrega, četudi tega iz-
recno ne priznavajo. Popolni formalizem, tako kot popolni relativizem, ne
more preživeti.« (Pevec Rozman 2009: 202)
S tem tudi Rawlsovi kritiki posredno priznavajo inherentnost ideje dobre-
ga v njegovi teoriji. Dogovor o načelih sklepanja in pravilih dokazovanja, kot
predlaga Rawls, je pomemben tudi za reševanje morebitnih pritožb v šoli. Če
so načela sklepanja in pravila dokazovanja dogovorjena, potem pri morebit-
nem sporu ne bo možnosti za preveliko število različnih interpretacij. Ideja
prekrivajočega se soglasja je zelo pomembna tako za izvajanje vzgojne prakse
na šolah, za odločanje učencev, staršev in učiteljev kot za morebitno reševan-
je ugovorov oz. pritožb. V praksi današnjih šol so ta načela povezana s proces-
no pravičnostjo.
Pravica do izobraževanja in pravica do šolanja
Za konec še ugotovitev, da se iz zapisanega v postopkih izključitev nakazuje,
da moramo ločevati pravzaprav dve pravici – pravico do izobraževanja in prav-
ico do šolanja. Pri tem se pravica do izobraževanja čedalje bolj izrisuje kot tis-
ta človekova pravica, ki je dana človeku z rojstvom in mu mora pripadati tako
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
so odraz politične pravičnosti zakoni, ki so nastali na podlagi družbenega
sodelovanja, in iz njih izhajajoče predpisane procedure, potem se Rawlsov po-
jem pravičnega ujema z Aristotelovim, ki pravi, da je pravičen tisti, ki spoštuje
zakone in si prisvaja toliko, kolikor mu gre. Umne osebe po Rawlsu predlaga-
jo načela sodelovanja, ta načela pa morajo biti takšna, da drugi v njih vidijo
poštene pogoje sodelovanja. Vprašanje, ali lahko procedura postane opraviči-
lo za nepravilnosti, je ponovno odvisno od ljudi, ki določajo načela sodelovan-
ja. Če bi do tovrstne nepravilnosti prišlo, bi bila njihova naloga, da popravijo
oz. izboljšajo veljavne procedure. Niti družbena pogodba niti sprejeti zakoni
– vključno s šolskimi zakoni in pravilniki – niso dani enkrat za vselej. K temu
nas zavezuje tudi v sodobnem času poudarjena zahteva po kakovosti in vpel-
janih sistemih vodenja kakovosti. Takšno nenehno vzpostavljanje pravičnosti
vodi k stabilni družbi in omogoča vedno preglednejše in legitimnejše rešitve
različnih pritožb. Sama ideja pritožbe in postopkov pa temelji na tem, da se
morebitne nepravičnosti/nepravilnosti lahko odpravijo, če do njih že pride.
Po drugi strani pa zgoraj omenjena avtorica izpostavi, da proceduralne
44 etike vključujejo vsebine dobrega.
»Danes je osnovni problem proceduralna etika, ki nima prave vsebine in
ohranja le formo, na vsebino pa pozablja. /…/ Po drugi strani pa moram
poudariti, da vse formalistične in proceduralne etike ne bi mogle obstaja-
ti, če vendarle ne bi vključevale določene vsebine dobrega, četudi tega iz-
recno ne priznavajo. Popolni formalizem, tako kot popolni relativizem, ne
more preživeti.« (Pevec Rozman 2009: 202)
S tem tudi Rawlsovi kritiki posredno priznavajo inherentnost ideje dobre-
ga v njegovi teoriji. Dogovor o načelih sklepanja in pravilih dokazovanja, kot
predlaga Rawls, je pomemben tudi za reševanje morebitnih pritožb v šoli. Če
so načela sklepanja in pravila dokazovanja dogovorjena, potem pri morebit-
nem sporu ne bo možnosti za preveliko število različnih interpretacij. Ideja
prekrivajočega se soglasja je zelo pomembna tako za izvajanje vzgojne prakse
na šolah, za odločanje učencev, staršev in učiteljev kot za morebitno reševan-
je ugovorov oz. pritožb. V praksi današnjih šol so ta načela povezana s proces-
no pravičnostjo.
Pravica do izobraževanja in pravica do šolanja
Za konec še ugotovitev, da se iz zapisanega v postopkih izključitev nakazuje,
da moramo ločevati pravzaprav dve pravici – pravico do izobraževanja in prav-
ico do šolanja. Pri tem se pravica do izobraževanja čedalje bolj izrisuje kot tis-
ta človekova pravica, ki je dana človeku z rojstvom in mu mora pripadati tako
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
