Page 42 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 42
opka ali drugih utemeljenih razlogov pa zadrži ukrepanje, postopek ponovi
ali ustavi (Pravilnik o šolskem redu, 29. člen). O pogojni izključitvi ali izključitvi
odloči učiteljski zbor šole s tajnim glasovanjem in dvotretjinsko večino glasov
vseh članov (Pravilnik o šolskem redu, 25. člen). V primerjavi s tem so postopki,
ki jih je objavilo angleško ministrstvo za izobraževanje, neprimerljivo daljši in
natančneje določeni. Ena izmed razlik je seveda v tem, da je v slovenskih šolah
tudi svetovalna služba, v angleških pa je ni in se strokovnjaki, ki pomagajo in
svetujejo, nahajajo izven šolskega prostora. Vsekakor pa lahko razberemo, da
mora biti učenec oz. dijak v angleški šoli zelo aktivno vključen v postopke izkl-
jučitve, čeprav še ni star 18 let, kar je zelo dobro. Začasna izključitev do 45 dni
za dijaka pomeni nekakšno vzgojno ukrepanje, ki njemu in družini povzroči
neprijetnosti (sestanki, predstavitve, drugačen način izobraževanja itd.).
Kako je s pravičnostjo pri izključitvah?
Kot smo že omenili, morata tako angleški kot slovenski ravnatelj pred uved-
42 bo postopka izključitve opraviti temeljit pogovor z učencem in pridobiti doka-
ze za okoliščine, v katerih se je neprimerno dejanje zgodilo. Če zapišemo poe-
nostavljeno, se pogovarjata o tem, ali je bilo učenčevo oz. učenkino ravnanje
skladno z zakonom, pravilniki in pravili. Aristotel je pravičnost razumel kot
skladnost ravnanja z normo. V tem primeru seveda govorimo o pravičnosti
ravnanja učencev, če se držijo zakona in predpisanih pravil.
Ker pa so lahko zakoni in pravila tudi krivični, ker se npr. izkaže, da je
učenčev konkretni primer tak, da ga v pravilih ni, ker ga »pri pisanju niso mo-
gli predvideti« (Kodelja, 2006: 14), mora ravnatelj uporabiti t. i. Aristotelovo
»pravičnost kot blagohotnost«. Pravičnost in blagohotnost »pomenita ne-
ko vrednoto, vendar tako, da je blagohotno višja vrednota« (Aristotel, 2002:
180–181).
Natančno zapisane procedure ravnanja vseh vpletenih v postopke pri iz-
ključitvah v angleških šolah kažejo na to, da želijo postopke pravzaprav stand-
ardizirati. Običajno si pri formalnih postopkih želimo, da pišemo čim manj in
da je vse skupaj hitro opravljeno. Pa vendar je pri izključitvah drugače. Dolgi
postopki, ki vključujejo učenca, so smiselni, saj lahko v teh postopkih in števil-
nih predstavitvah problema ter ponovnih razgovorih najdemo priložnosti za
Aristotelovo »pravičnost kot blagohotnost«. Gre za priložnosti, ki jih konkretno
navajajo angleški dokumenti – odkrije se, da ima učenec neprepoznane pose-
bne potrebe, da se je morda znašel v življenjski stiski zaradi žalovanja za um-
rlim sorodnikom ipd. Prav ugotovitev takih dejstev vpliva na pravično kazen.
Pravično torej je, da se v takih primerih postopek izključitve lahko zaustavi,
učencu pa pomaga na področju, ki vpliva na njegovo neprimerno obnašanje.
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
ali ustavi (Pravilnik o šolskem redu, 29. člen). O pogojni izključitvi ali izključitvi
odloči učiteljski zbor šole s tajnim glasovanjem in dvotretjinsko večino glasov
vseh članov (Pravilnik o šolskem redu, 25. člen). V primerjavi s tem so postopki,
ki jih je objavilo angleško ministrstvo za izobraževanje, neprimerljivo daljši in
natančneje določeni. Ena izmed razlik je seveda v tem, da je v slovenskih šolah
tudi svetovalna služba, v angleških pa je ni in se strokovnjaki, ki pomagajo in
svetujejo, nahajajo izven šolskega prostora. Vsekakor pa lahko razberemo, da
mora biti učenec oz. dijak v angleški šoli zelo aktivno vključen v postopke izkl-
jučitve, čeprav še ni star 18 let, kar je zelo dobro. Začasna izključitev do 45 dni
za dijaka pomeni nekakšno vzgojno ukrepanje, ki njemu in družini povzroči
neprijetnosti (sestanki, predstavitve, drugačen način izobraževanja itd.).
Kako je s pravičnostjo pri izključitvah?
Kot smo že omenili, morata tako angleški kot slovenski ravnatelj pred uved-
42 bo postopka izključitve opraviti temeljit pogovor z učencem in pridobiti doka-
ze za okoliščine, v katerih se je neprimerno dejanje zgodilo. Če zapišemo poe-
nostavljeno, se pogovarjata o tem, ali je bilo učenčevo oz. učenkino ravnanje
skladno z zakonom, pravilniki in pravili. Aristotel je pravičnost razumel kot
skladnost ravnanja z normo. V tem primeru seveda govorimo o pravičnosti
ravnanja učencev, če se držijo zakona in predpisanih pravil.
Ker pa so lahko zakoni in pravila tudi krivični, ker se npr. izkaže, da je
učenčev konkretni primer tak, da ga v pravilih ni, ker ga »pri pisanju niso mo-
gli predvideti« (Kodelja, 2006: 14), mora ravnatelj uporabiti t. i. Aristotelovo
»pravičnost kot blagohotnost«. Pravičnost in blagohotnost »pomenita ne-
ko vrednoto, vendar tako, da je blagohotno višja vrednota« (Aristotel, 2002:
180–181).
Natančno zapisane procedure ravnanja vseh vpletenih v postopke pri iz-
ključitvah v angleških šolah kažejo na to, da želijo postopke pravzaprav stand-
ardizirati. Običajno si pri formalnih postopkih želimo, da pišemo čim manj in
da je vse skupaj hitro opravljeno. Pa vendar je pri izključitvah drugače. Dolgi
postopki, ki vključujejo učenca, so smiselni, saj lahko v teh postopkih in števil-
nih predstavitvah problema ter ponovnih razgovorih najdemo priložnosti za
Aristotelovo »pravičnost kot blagohotnost«. Gre za priložnosti, ki jih konkretno
navajajo angleški dokumenti – odkrije se, da ima učenec neprepoznane pose-
bne potrebe, da se je morda znašel v življenjski stiski zaradi žalovanja za um-
rlim sorodnikom ipd. Prav ugotovitev takih dejstev vpliva na pravično kazen.
Pravično torej je, da se v takih primerih postopek izključitve lahko zaustavi,
učencu pa pomaga na področju, ki vpliva na njegovo neprimerno obnašanje.
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
