Page 129 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 129
aziskovalno delo v dijaških 129
domovih: uporaba pametne
mobilne telefonije in družabno
življenje dijakov
Barbara Štingl
Dijaški domovi
Po zadnjih podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (2016) je v
šolskem letu 2015/16 v Sloveniji delovalo 38 dijaških domov, v katerih je biva-
lo 4.813 dijakov. Iz statistik trenda vpisa srednješolcev, ki bivajo v dijaških do-
movih, je razvidno, da tako kot upada število vseh vpisanih dijakov v srednje
šole, upada tudi absolutno število vpisanih dijakov v dijaške domove, pri čem-
er ta delež dijakov v zadnjem desetletju variira med 6,1 in 6,5 odstotki vseh
srednješolcev. Projekcija vpisa v srednje šole do leta 2020/2021 ter omenjenega
deleža vpisanih v dijaške domove predvideva, da se bo do takrat število dijak-
ov približalo 5.000. V preteklem šolskem letu je v Sloveniji delovalo 38 dijaških
domov, od tega 15 samostojnih, 19 pri srednjih šolah ter 4 zasebni zavodi. Če
izključimo študente, ki niso vključeni v vzgojno obravnavo, in upoštevamo le
število dijakov, ki so v njih nastanjeni, jih 7 lahko opredelimo kot velike, v osta-
lih pa prebiva manj kot 200 dijakov (Dobrnjič, 2012).
Kljub temu, da v slovenskem prostoru dijaški domovi nastopajo kot del
vzgojno-izobraževalnega sistema na področju sekundarnega izobraževanja,
za nekatere, tako dijake kot starše, ki se ne poslužujejo njihovih storitev, do-
movi še zmeraj ostajajo neznanka. Tudi številni strokovni delavci v vzgoji in izo-
braževanju to obliko bivanja slabo poznajo, saj se z njo le redko srečajo.
Temeljni namen delovanja dijaških domov je zagotavljanje urejenih živl-
jenjskih in učnih pogojev ter uspešna celostna vzgoja dijakov, ki zaradi šolan-
ja začasno bivajo izven domačega okolja. Življenje v domu se odvija v skladu
z vzgojnim programom za dijaške domove, upoštevajoč ustavno opredeljene
domovih: uporaba pametne
mobilne telefonije in družabno
življenje dijakov
Barbara Štingl
Dijaški domovi
Po zadnjih podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (2016) je v
šolskem letu 2015/16 v Sloveniji delovalo 38 dijaških domov, v katerih je biva-
lo 4.813 dijakov. Iz statistik trenda vpisa srednješolcev, ki bivajo v dijaških do-
movih, je razvidno, da tako kot upada število vseh vpisanih dijakov v srednje
šole, upada tudi absolutno število vpisanih dijakov v dijaške domove, pri čem-
er ta delež dijakov v zadnjem desetletju variira med 6,1 in 6,5 odstotki vseh
srednješolcev. Projekcija vpisa v srednje šole do leta 2020/2021 ter omenjenega
deleža vpisanih v dijaške domove predvideva, da se bo do takrat število dijak-
ov približalo 5.000. V preteklem šolskem letu je v Sloveniji delovalo 38 dijaških
domov, od tega 15 samostojnih, 19 pri srednjih šolah ter 4 zasebni zavodi. Če
izključimo študente, ki niso vključeni v vzgojno obravnavo, in upoštevamo le
število dijakov, ki so v njih nastanjeni, jih 7 lahko opredelimo kot velike, v osta-
lih pa prebiva manj kot 200 dijakov (Dobrnjič, 2012).
Kljub temu, da v slovenskem prostoru dijaški domovi nastopajo kot del
vzgojno-izobraževalnega sistema na področju sekundarnega izobraževanja,
za nekatere, tako dijake kot starše, ki se ne poslužujejo njihovih storitev, do-
movi še zmeraj ostajajo neznanka. Tudi številni strokovni delavci v vzgoji in izo-
braževanju to obliko bivanja slabo poznajo, saj se z njo le redko srečajo.
Temeljni namen delovanja dijaških domov je zagotavljanje urejenih živl-
jenjskih in učnih pogojev ter uspešna celostna vzgoja dijakov, ki zaradi šolan-
ja začasno bivajo izven domačega okolja. Življenje v domu se odvija v skladu
z vzgojnim programom za dijaške domove, upoštevajoč ustavno opredeljene
