Page 130 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 130
človekove oz. otrokove pravice in svoboščine ter sodobne splošnočloveške
vrednote sobivanja v skupnostih.
Dijaški domovi imajo na nacionalni ravni sicer zakonsko predpisana izho-
dišča, vendar se med seboj nekoliko razlikujejo – predvsem po viziji doma ali
naboru dodatnih, nadstandardnih storitev za dijake. Dečman Dobrnjič (2012)
domove razvršča glede na število dijakov, ki jih delimo na majhne, v katerih
biva do 200 dijakov, in velike, kjer je dijakov več kot 200. Naslednja značilnost,
po kateri jih klasificira avtor (prav tam), je struktura gojencev, kjer navaja 3 po-
javne oblike, in sicer so to domovi, v katerih bivajo le dijaki, domovi, kjer biva-
jo dijaki in študentje, ter domovi, v katerih poleg dijakov bivajo osnovnošolci.
Glede na način financiranja in organiziranost navaja, da dijaške domove lah-
ko razdelimo še na samostojne, domove v sklopu s šolami in koncesijske dija-
ške domove.
Ne glede na različnost organizacijskih oblik je vsem domovom vendarle
skupno zasledovanje dveh bistvenih ciljev. To sta:
− zagotavljanje dobrega počutja, vzpostavljanje motivacijskega učnega
130 okolja, možnosti kakovostnega bivanja ter preživljanja prostega časa
dijakov v kreativnem in ustvarjalnem okolju v koraku s časom ter
− pridobitev zanimanja zadostnega števila dijakov za vpis (Sagadin,
2016).
Cilji so opredeljeni tudi na ravni zakonodaje, kjer jih določajo predvsem
Pravilnik o bivanju v dijaških domovih (2006), Sklep o vzgojnem programu za
dijaške domove (2012) ter Vzgojni program za dijaške domove (2011). Med na-
logami dijaških domov so tako navedene:
− zagotavljanje bivanja in vzgoje dijakov v času bivanja v njem skladno
s standardi bivanja in vzgojnim programom,
− določitev pogojev sprejema in bivanja, organiziranosti in načina dela
ter njihova predstavitev zainteresirani javnosti,
− določitev domskih pravil in
− sodelovanje s šolo, v kateri se dijak izobražuje, in starši dijaka.
Podrobneje pa naloge in cilje opredeljujejo letni delovni načrti, ki ga
vsakoletno sprejme vsak dom.
Za izpolnitev zgoraj omenjenih ciljev je potrebno zagotavljanje kakovost-
nih ter privlačnih vzgojno-izobraževalnih vsebin in storitev. Pri ugotavljanju,
kako dijakom približati kar najaktualnejše vsebine, se v Dijaškem domu Drava
Maribor poslužujemo različnih načinov sledenja trendom. V ta namen se vzgo-
jitelji nenehno strokovno izobražujemo v okviru različnih strokovnih izpopoln-
jevanj in tudi pri dijakih spodbujamo raziskave v smeri razvoja kakovosti vzgo-
jno-izobraževalnega dela.
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
vrednote sobivanja v skupnostih.
Dijaški domovi imajo na nacionalni ravni sicer zakonsko predpisana izho-
dišča, vendar se med seboj nekoliko razlikujejo – predvsem po viziji doma ali
naboru dodatnih, nadstandardnih storitev za dijake. Dečman Dobrnjič (2012)
domove razvršča glede na število dijakov, ki jih delimo na majhne, v katerih
biva do 200 dijakov, in velike, kjer je dijakov več kot 200. Naslednja značilnost,
po kateri jih klasificira avtor (prav tam), je struktura gojencev, kjer navaja 3 po-
javne oblike, in sicer so to domovi, v katerih bivajo le dijaki, domovi, kjer biva-
jo dijaki in študentje, ter domovi, v katerih poleg dijakov bivajo osnovnošolci.
Glede na način financiranja in organiziranost navaja, da dijaške domove lah-
ko razdelimo še na samostojne, domove v sklopu s šolami in koncesijske dija-
ške domove.
Ne glede na različnost organizacijskih oblik je vsem domovom vendarle
skupno zasledovanje dveh bistvenih ciljev. To sta:
− zagotavljanje dobrega počutja, vzpostavljanje motivacijskega učnega
130 okolja, možnosti kakovostnega bivanja ter preživljanja prostega časa
dijakov v kreativnem in ustvarjalnem okolju v koraku s časom ter
− pridobitev zanimanja zadostnega števila dijakov za vpis (Sagadin,
2016).
Cilji so opredeljeni tudi na ravni zakonodaje, kjer jih določajo predvsem
Pravilnik o bivanju v dijaških domovih (2006), Sklep o vzgojnem programu za
dijaške domove (2012) ter Vzgojni program za dijaške domove (2011). Med na-
logami dijaških domov so tako navedene:
− zagotavljanje bivanja in vzgoje dijakov v času bivanja v njem skladno
s standardi bivanja in vzgojnim programom,
− določitev pogojev sprejema in bivanja, organiziranosti in načina dela
ter njihova predstavitev zainteresirani javnosti,
− določitev domskih pravil in
− sodelovanje s šolo, v kateri se dijak izobražuje, in starši dijaka.
Podrobneje pa naloge in cilje opredeljujejo letni delovni načrti, ki ga
vsakoletno sprejme vsak dom.
Za izpolnitev zgoraj omenjenih ciljev je potrebno zagotavljanje kakovost-
nih ter privlačnih vzgojno-izobraževalnih vsebin in storitev. Pri ugotavljanju,
kako dijakom približati kar najaktualnejše vsebine, se v Dijaškem domu Drava
Maribor poslužujemo različnih načinov sledenja trendom. V ta namen se vzgo-
jitelji nenehno strokovno izobražujemo v okviru različnih strokovnih izpopoln-
jevanj in tudi pri dijakih spodbujamo raziskave v smeri razvoja kakovosti vzgo-
jno-izobraževalnega dela.
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
