Page 133 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 133
nci, ki menijo, da s telefonom preživijo preveč časa, je dve tretjini deklet in 133
tretjina fantov. Naprave uporabljajo pretežno za pisno komunikacijo in upo-
rabo družabnih omrežij. 82 % anketirancev meni, da je moteče, kadar prijatelj
uporablja mobilni telefon v času druženja z njimi, 96 % dijakov pa bi si želelo
preživeti več časa s prijatelji v živo.
Dejstvo je, da so naše mobilne naprave zelo praktičen in uporaben pripo-
moček, ki nam lahko olajša in poenostavi številne življenjske situacije ter skra-
jša dostop do informacij. Kot pozitivne vplive pametnih mobilnih naprav
raziskovana populacija navaja hiter dostop do informacij, ohranjanje medn-
arodnih medosebnih stikov, dosegljivost, funkcijo prenosnega računalnika,
pripomoček za učenje ter pomoč v kritičnih situacijah.
Po drugi strani pa omenjene naprave hkrati povzročajo zasvojenost z vir-
tualnostjo, saj posameznika ob iskanju uporabnih informacij vznemirljivost
digitalnega sveta lahko zelo hitro posrka vase in tako pozabi na čas. Starševski
nadzor, zasvojenost, slabše znanje slovenskega jezika, izgubljanje spretnosti
družabnih stikov v živo ter zdravstvene težave pa bi utegnile biti negativne
posledice, s katerimi se soočajo dijaki in jih kot take sami navajajo.
Želijo si več žive družabnosti, ne poznajo pa poti do tega cilja.
Sklep
Dijaški dom, ki ima v skladu z vzgojnim programom in pestrim naborom pros-
točasnih vzgojno-interesnih dejavnosti odprte številne možnosti aktivne-
ga preživljanja prostega časa mladostnikov pod pedagoškim vodstvom, lah-
ko predstavlja pomembno točko v smislu dodatne kakovosti izobraževanja;
le ponuditi in motivirati jih mora z vsebinami, ki so v koraku s časom in so do-
volj atraktivne, da pri dijakih vzbudijo željo po udeležbi in v njih vidijo smis-
el. Dijaški dom je vsebinsko odprt in bogat, fleksibilen prostor. Ko jim ponuja-
mo kakovostne, skrbno načrtovane prostočasne vzgojno-interesne dejavnosti,
moramo biti pedagoški delavci zatorej zgolj dovolj spretni, da zaznamo, kateri
načini motivacije in interesna področja jih najbolj privlačijo.
V raziskavi smo dijake povprašali tudi po predlogih, kako stanje preveli-
ke medsebojne odtujenosti, s katerim niso zadovoljni, izboljšati. Zelo zanimiva
ideja, vredna realizacije, je bila želja po organizaciji družabnega vikenda brez
mobilnega telefona na Pohorju, kjer bi čas preživeli v okviru pohodništva, ta-
borništva in družabnih iger. Druga predloga sta bila: še več družabnih dogod-
kov in sprejetje pravil uporabe mobilnih telefonov v prostorih dijaškega doma.
Če se vrnemo k izhodiščni temi – raziskovanju v vzgoji in izobraževanju
danes, lahko rečemo, da je slednje za razvoj vzgojno-izobraževalnih institucij
kot živih organizmov, ki se morajo prilagajati družbenemu stanju, nujno pot-
rebno na več nivojih. Živimo v času hitrih sprememb, ki jih narekuje tehnolo-
raziskovalno delo v dijaških domovih: uporaba pametne mobilne telefonije in družabno življenje dijakov
tretjina fantov. Naprave uporabljajo pretežno za pisno komunikacijo in upo-
rabo družabnih omrežij. 82 % anketirancev meni, da je moteče, kadar prijatelj
uporablja mobilni telefon v času druženja z njimi, 96 % dijakov pa bi si želelo
preživeti več časa s prijatelji v živo.
Dejstvo je, da so naše mobilne naprave zelo praktičen in uporaben pripo-
moček, ki nam lahko olajša in poenostavi številne življenjske situacije ter skra-
jša dostop do informacij. Kot pozitivne vplive pametnih mobilnih naprav
raziskovana populacija navaja hiter dostop do informacij, ohranjanje medn-
arodnih medosebnih stikov, dosegljivost, funkcijo prenosnega računalnika,
pripomoček za učenje ter pomoč v kritičnih situacijah.
Po drugi strani pa omenjene naprave hkrati povzročajo zasvojenost z vir-
tualnostjo, saj posameznika ob iskanju uporabnih informacij vznemirljivost
digitalnega sveta lahko zelo hitro posrka vase in tako pozabi na čas. Starševski
nadzor, zasvojenost, slabše znanje slovenskega jezika, izgubljanje spretnosti
družabnih stikov v živo ter zdravstvene težave pa bi utegnile biti negativne
posledice, s katerimi se soočajo dijaki in jih kot take sami navajajo.
Želijo si več žive družabnosti, ne poznajo pa poti do tega cilja.
Sklep
Dijaški dom, ki ima v skladu z vzgojnim programom in pestrim naborom pros-
točasnih vzgojno-interesnih dejavnosti odprte številne možnosti aktivne-
ga preživljanja prostega časa mladostnikov pod pedagoškim vodstvom, lah-
ko predstavlja pomembno točko v smislu dodatne kakovosti izobraževanja;
le ponuditi in motivirati jih mora z vsebinami, ki so v koraku s časom in so do-
volj atraktivne, da pri dijakih vzbudijo željo po udeležbi in v njih vidijo smis-
el. Dijaški dom je vsebinsko odprt in bogat, fleksibilen prostor. Ko jim ponuja-
mo kakovostne, skrbno načrtovane prostočasne vzgojno-interesne dejavnosti,
moramo biti pedagoški delavci zatorej zgolj dovolj spretni, da zaznamo, kateri
načini motivacije in interesna področja jih najbolj privlačijo.
V raziskavi smo dijake povprašali tudi po predlogih, kako stanje preveli-
ke medsebojne odtujenosti, s katerim niso zadovoljni, izboljšati. Zelo zanimiva
ideja, vredna realizacije, je bila želja po organizaciji družabnega vikenda brez
mobilnega telefona na Pohorju, kjer bi čas preživeli v okviru pohodništva, ta-
borništva in družabnih iger. Druga predloga sta bila: še več družabnih dogod-
kov in sprejetje pravil uporabe mobilnih telefonov v prostorih dijaškega doma.
Če se vrnemo k izhodiščni temi – raziskovanju v vzgoji in izobraževanju
danes, lahko rečemo, da je slednje za razvoj vzgojno-izobraževalnih institucij
kot živih organizmov, ki se morajo prilagajati družbenemu stanju, nujno pot-
rebno na več nivojih. Živimo v času hitrih sprememb, ki jih narekuje tehnolo-
raziskovalno delo v dijaških domovih: uporaba pametne mobilne telefonije in družabno življenje dijakov
