Page 122 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 122
ti in nam bo sam povedal, kako mu lahko pomagamo, kajti tudi pomoč, ki je
ponujena na napačen način, ni vedno prava pomoč.« Sogovornik A kot prob-
lem na področju strokovne obravnave izpostavlja tudi neustreznega spremlje
valca OPP: »Težava je bil spremljevalec, ki mi je pripadal v času šolanja. Bilo je
težko, ker ni imel ne primernega znanja ne primernega odnosa do mene.«
Potrebne prilagoditve v procesu izobraževanja
Sogovornika izražata nujnost sprememb in zadovoljitev potreb na področju
strokovne obravnave: »Menim, da bi bilo treba, tako v izobraževanju kot tudi v
drugih procesih pomoči osebam s CP, spremeniti način dela.« Sogovornika iz-
ražata potrebo po sodelovanju, aktivni vlogi, upoštevanju mnenja in želja oseb
s CP v vzpostavljenem delovnem odnosu. Sogovornik B strokovno obravnavo
oseb s CP doživlja kot nezadovoljivo. Obravnava v primerjavi s preteklostjo tu-
di sedaj, kljub številnim spremembam, ne prinaša zadostnega vpliva na kakov-
ost življenja oseb s CP: »Tudi danes sem odvisen od pomoči strokovnih služb,
ki do mene nimajo primernega odnosa. Marsikaj se je spremenilo, izboljšalo,
vendar me vseeno še vedno ne poslušajo, mi ne prisluhnejo in nočejo razu-
122 meti, kaj potrebujem in kaj hočem.«
Izpostavlja tudi potrebo po vključitvi socialnega vidika obravnave oseb s
CP v strokovno delo: »Več nekega socialnega aspekta v obravnavi, da bi me
poslušali in upoštevali moje mnenje in moje želje.« Sogovornik A v povezavi s
socialnim modelom obravnave oseb s CP podobno izpostavlja potrebo po de-
lu s perspektive moči, ki zahteva, da strokovni delavci osebam s CP pomagajo
tako, da jim pomagajo odkriti, raziskati in izkoristiti njihova močna področja ter
ostale vire moči, da lahko slednji dosežejo zastavljen cilj: »Ljudje in strokovn-
jaki morajo začeti na nas gledati drugače. Morajo prepoznati tudi naša močna
področja in pozitivne lastnosti.«
Sogovornik A še izpostavlja potrebo po odpravi arhitektonskih ovir iz
lokalnega okolja. Po njegovem mnenju arhitektonske ovire v okolju omejujejo
enakovredno in polno življenje oseb s CP v družbi: »Mislim, da bi bilo treba od-
praviti te arhitektonske ovire, ki se nahajajo v šolah in drugih zgradbah, kamor
bi radi šli invalidi, pa zaradi fizičnih preprek enostavno ne moremo.«
Diskusija
Sogovornika izobraževalni proces doživljata kot pomemben proces, ki je
vplival na kakovost njunega življenja. Izpostavljata koristnost individualizacije,
dodatne strokovne pomoči in prilagoditev pri pouku. Podobno koristno indi-
vidualizacijo v izobraževalnem procesu ocenjujejo v raziskavi o stališčih učitel-
jev in dijakov do učne individualizacije (Kalin, Valenčič Zuljan in Vogrinc, 2011).
Rezultati raziskave so pokazali, da je individualizacija pomembna rešitev za
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
ponujena na napačen način, ni vedno prava pomoč.« Sogovornik A kot prob-
lem na področju strokovne obravnave izpostavlja tudi neustreznega spremlje
valca OPP: »Težava je bil spremljevalec, ki mi je pripadal v času šolanja. Bilo je
težko, ker ni imel ne primernega znanja ne primernega odnosa do mene.«
Potrebne prilagoditve v procesu izobraževanja
Sogovornika izražata nujnost sprememb in zadovoljitev potreb na področju
strokovne obravnave: »Menim, da bi bilo treba, tako v izobraževanju kot tudi v
drugih procesih pomoči osebam s CP, spremeniti način dela.« Sogovornika iz-
ražata potrebo po sodelovanju, aktivni vlogi, upoštevanju mnenja in želja oseb
s CP v vzpostavljenem delovnem odnosu. Sogovornik B strokovno obravnavo
oseb s CP doživlja kot nezadovoljivo. Obravnava v primerjavi s preteklostjo tu-
di sedaj, kljub številnim spremembam, ne prinaša zadostnega vpliva na kakov-
ost življenja oseb s CP: »Tudi danes sem odvisen od pomoči strokovnih služb,
ki do mene nimajo primernega odnosa. Marsikaj se je spremenilo, izboljšalo,
vendar me vseeno še vedno ne poslušajo, mi ne prisluhnejo in nočejo razu-
122 meti, kaj potrebujem in kaj hočem.«
Izpostavlja tudi potrebo po vključitvi socialnega vidika obravnave oseb s
CP v strokovno delo: »Več nekega socialnega aspekta v obravnavi, da bi me
poslušali in upoštevali moje mnenje in moje želje.« Sogovornik A v povezavi s
socialnim modelom obravnave oseb s CP podobno izpostavlja potrebo po de-
lu s perspektive moči, ki zahteva, da strokovni delavci osebam s CP pomagajo
tako, da jim pomagajo odkriti, raziskati in izkoristiti njihova močna področja ter
ostale vire moči, da lahko slednji dosežejo zastavljen cilj: »Ljudje in strokovn-
jaki morajo začeti na nas gledati drugače. Morajo prepoznati tudi naša močna
področja in pozitivne lastnosti.«
Sogovornik A še izpostavlja potrebo po odpravi arhitektonskih ovir iz
lokalnega okolja. Po njegovem mnenju arhitektonske ovire v okolju omejujejo
enakovredno in polno življenje oseb s CP v družbi: »Mislim, da bi bilo treba od-
praviti te arhitektonske ovire, ki se nahajajo v šolah in drugih zgradbah, kamor
bi radi šli invalidi, pa zaradi fizičnih preprek enostavno ne moremo.«
Diskusija
Sogovornika izobraževalni proces doživljata kot pomemben proces, ki je
vplival na kakovost njunega življenja. Izpostavljata koristnost individualizacije,
dodatne strokovne pomoči in prilagoditev pri pouku. Podobno koristno indi-
vidualizacijo v izobraževalnem procesu ocenjujejo v raziskavi o stališčih učitel-
jev in dijakov do učne individualizacije (Kalin, Valenčič Zuljan in Vogrinc, 2011).
Rezultati raziskave so pokazali, da je individualizacija pomembna rešitev za
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
