Page 121 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 121
vljenje. Sogovornik B je tekom izobraževanja spoznal, kaj mu pomaga pri ne- 121
odvisnem življenju, in sicer da mora človek poskrbeti zase, za svoje pravice in
svojo blaginjo. Sogovornik A pa vidi pomembno vlogo izobraževanja za neod-
visno življenje predvsem v spodbujanju samostojnosti, kajti ravno v šoli mu je
bilo dovoljeno, da kar je lahko naredil sam, je tudi naredil sam.
Težave v procesu izobraževanja
Sogovornika opozarjata na težave na področju socialne integracije, na področ-
ju strokovne obravnave in na težave, povezane z zakonodajo.
Na področju socialne integracije izpostavljata zaničevanje, poniževanje in
posmehovanje s strani sošolcev. Sogovornik B je bil žrtev posmehovanja ce-
loten čas izobraževanja. Sogovornik A se je z zaničevanjem in s poniževan-
jem soočil predvsem v srednji šoli v domačem okolju. Socialna izključenost iz
razredne skupnosti je pri sogovorniku A povzročila slabo počutje in nezado-
voljstvo: »Najhuje je bilo v srednji šoli v tistem času, ko sem bil v razredu in sem
bil zanje samo kripelj. Nisem imel prijateljev. Nikogar nisem imel, ki bi ga lah-
ko prosil za vrstniško pomoč, s komer bi se lahko pogovarjal ali se družil v času
odmora.«
Sogovornik A izpostavlja tudi težaven prehod iz srednje šole v zavodu CIR-
IUS Kamnik v srednjo šolo v domačem okolju. V Kamniku se je počutil spre-
jetega in zadovoljnega, v srednji šoli v domačem okolju pa je bil nerazumljen
in socialno izključen: »Prišel sem iz okolja, kjer sem bil enakopraven in sprejet,
v okolje, ki me ni sprejemalo takšnega, kot sem. Niso hoteli razumeti in spre-
jeti moje drugačnosti.« Oba sogovornika izpostavljata tudi težave z vzdrževan-
jem socialne mreže v domačem okolju v času šolanja v poklicnih izobraževal-
nih programih v zavodu v Kamniku: »Ko sem prišel med vikendi domov, nisem
imel več družbe. /…/ V svojem domačem okolju sem izgubljal stike s svojimi
sosedi in prijatelji, s katerimi sem se družil kot otrok.«
Sogovornik B je omenil še domotožje, ki je zanj predstavljalo težavo v času
izobraževanja v Kamniku: »V Kamniku sem velikokrat pogrešal svoj dom in svo-
jo družino. Domotožje me je zelo zaznamovalo.«
Težave, povezane z zakonodajo, sogovornika prepoznavata na področju
neupoštevanja zakonodaje in izpostavljata potrebo po njeni spremembi tako,
da bo omogočila krajše čakalne dobe za pridobitev pripomočkov, ki jih osebe
s posebnimi potrebami potrebujejo v času izobraževanja kot tudi kasneje v
odrasli dobi. Sogovornik A izpostavlja problem z neupoštevanjem zakonoda-
je. Drugi sogovornik izpostavlja težave z zakonodajo zaradi predolgih čakalnih
dob za pripomočke. Sogovornika sta kot težave na področju strokovne
obravnave navedla neustrezno pomoč, ki ni v skladu s potrebami osebe s CP,
izključevanje osebe s CP iz procesa pomoči in neupoštevanje mnenja osebe s
CP: »Velikokrat dobimo tako pomoč v šoli in tudi drugje, ki nam ne ustreza in
ne koristi. /…/ Sem mnenja, da je treba človeka, ki potrebuje pomoč, posluša-
izobraževalne poti dveh oseb s cerebralno paralizo
odvisnem življenju, in sicer da mora človek poskrbeti zase, za svoje pravice in
svojo blaginjo. Sogovornik A pa vidi pomembno vlogo izobraževanja za neod-
visno življenje predvsem v spodbujanju samostojnosti, kajti ravno v šoli mu je
bilo dovoljeno, da kar je lahko naredil sam, je tudi naredil sam.
Težave v procesu izobraževanja
Sogovornika opozarjata na težave na področju socialne integracije, na področ-
ju strokovne obravnave in na težave, povezane z zakonodajo.
Na področju socialne integracije izpostavljata zaničevanje, poniževanje in
posmehovanje s strani sošolcev. Sogovornik B je bil žrtev posmehovanja ce-
loten čas izobraževanja. Sogovornik A se je z zaničevanjem in s poniževan-
jem soočil predvsem v srednji šoli v domačem okolju. Socialna izključenost iz
razredne skupnosti je pri sogovorniku A povzročila slabo počutje in nezado-
voljstvo: »Najhuje je bilo v srednji šoli v tistem času, ko sem bil v razredu in sem
bil zanje samo kripelj. Nisem imel prijateljev. Nikogar nisem imel, ki bi ga lah-
ko prosil za vrstniško pomoč, s komer bi se lahko pogovarjal ali se družil v času
odmora.«
Sogovornik A izpostavlja tudi težaven prehod iz srednje šole v zavodu CIR-
IUS Kamnik v srednjo šolo v domačem okolju. V Kamniku se je počutil spre-
jetega in zadovoljnega, v srednji šoli v domačem okolju pa je bil nerazumljen
in socialno izključen: »Prišel sem iz okolja, kjer sem bil enakopraven in sprejet,
v okolje, ki me ni sprejemalo takšnega, kot sem. Niso hoteli razumeti in spre-
jeti moje drugačnosti.« Oba sogovornika izpostavljata tudi težave z vzdrževan-
jem socialne mreže v domačem okolju v času šolanja v poklicnih izobraževal-
nih programih v zavodu v Kamniku: »Ko sem prišel med vikendi domov, nisem
imel več družbe. /…/ V svojem domačem okolju sem izgubljal stike s svojimi
sosedi in prijatelji, s katerimi sem se družil kot otrok.«
Sogovornik B je omenil še domotožje, ki je zanj predstavljalo težavo v času
izobraževanja v Kamniku: »V Kamniku sem velikokrat pogrešal svoj dom in svo-
jo družino. Domotožje me je zelo zaznamovalo.«
Težave, povezane z zakonodajo, sogovornika prepoznavata na področju
neupoštevanja zakonodaje in izpostavljata potrebo po njeni spremembi tako,
da bo omogočila krajše čakalne dobe za pridobitev pripomočkov, ki jih osebe
s posebnimi potrebami potrebujejo v času izobraževanja kot tudi kasneje v
odrasli dobi. Sogovornik A izpostavlja problem z neupoštevanjem zakonoda-
je. Drugi sogovornik izpostavlja težave z zakonodajo zaradi predolgih čakalnih
dob za pripomočke. Sogovornika sta kot težave na področju strokovne
obravnave navedla neustrezno pomoč, ki ni v skladu s potrebami osebe s CP,
izključevanje osebe s CP iz procesa pomoči in neupoštevanje mnenja osebe s
CP: »Velikokrat dobimo tako pomoč v šoli in tudi drugje, ki nam ne ustreza in
ne koristi. /…/ Sem mnenja, da je treba človeka, ki potrebuje pomoč, posluša-
izobraževalne poti dveh oseb s cerebralno paralizo
