Page 120 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 120
mi sošolci smejali, ker niso razumeli, da je to posledica cerebralne paralize in
ne moje nerodnosti. Učitelji in ostali odrasli pa se niso potrudili niti razložiti os-
talim, za kaj gre, niti niso preprečili posmehovanja.«

Sogovornik izobraževanje v osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standar-
dom doživlja kot negativno izkušnjo, saj kot odrasel človek takšno šolanje ra-
zume kot zaščito otroka s CP pred resničnim svetom: »Biti vključen v osnovno
šolo s prilagojenim programom in nato v zavodsko šolo je zame pomenilo,
da sem bil kljub nekaterim neprijetnim izkušnjam vseeno zavit v vato pred
resničnim svetom. /…/ Lažje bi bilo, če bi bil krute resničnosti vajen že od prej,
če me ne bi zavijali v folijo in mi tako dajali lažnih upov in lažnih pričakovanj, ki
se kaj kmalu razblinijo in takrat si zelo razočaran nad celim svetom.« Izpostavil
je tudi trpljenje, ki sta mu ga povzročali pripisani vlogi drugačnega otroka
in negibnega invalida: »Name so vedno, vsepovsod gledali postrani kot dru-
gačnega otroka in to boli. To je otroku težko sprejeti, sprašuje se zakaj in ne na-
jde odgovora, kar ga zaznamuje.«

Sogovornik A pove, da so se njegove negativne izkušnje začele z vpi-
som v osnovno šolo, in sicer izpostavi, da se je šola izogibala vpisu OPP zara-
120 di neznanja, strahu in nekompetentnosti. Sogovornik je bil deležen negativnih
doživljanj s strani sošolcev in učiteljev. Sošolci so ga večkrat zaničevali, učitelji
pa niso upoštevali zakonodaje na področju izobraževanja OPP.

Pomen izobraževanja za osebe s cerebralno paralizo

Sogovornika sta izobraževanje prepoznala kot pomembno obdobje v življen-
ju. Pripisujeta mu pomembno vlogo na področju neodvisnega življenja in ose-
bnega razvoja. Na področju osebnega razvoja izobraževanje ocenjujeta kot
pomembno zaradi osebnostne rasti, kajti med šolanjem sta razvila močnejši
in vztrajnejši značaj ter se naučila postaviti zase v trenutkih, ko je to potreb-
no: »Ko rečem, da sem dozorel kot oseba, imam v mislih svoj napredek, da
sem čustveno močnejši in vztrajnejši.« Sogovornika izpostavljata tudi trpljen-
je zaradi predsodkov, poniževanj in stigmatizacije, ki so ju obremenjevali in ju
hkrati opolnomočili.

Sogovornik B je izpostavil, da ga je zaničevanje in trpljenje spodbudilo k
temu, da se je naučil postaviti zase in zahtevati svoje pravice. Sogovornik A
je izpostavil, da je zaradi poniževanja in zaničevanja že razmišljal o opustitvi
šolanja, vendar je vseeno vztrajal. Spoznal je, da se je treba kljub številnim ovi-
ram boriti za uresničitev svojih ciljev: »Bil sem tik pred tem, da se izpišem iz šole
in tako končam sanje o poklicu, ki bo dokaz, da zmorem in da se z veliko volje
in truda daleč pride. Nisem se dal, v sebi sem našel neko močno željo ter začel
ignorirati zbadljivke.« Sogovornik svoje izobraževanje ocenjuje kot pomemb-
no tudi, ker je v tem času odkril svoja močna področja – računalništvo – in ob-
likoval svoje življenjsko vodilo: »Najprej poskusi, potem reči ne morem!« So-
govornika sta v procesu izobraževanju pridobila veliko izkušenj za neodvisno

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
   115   116   117   118   119   120   121   122   123   124   125