Page 114 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 114
vorila o svojih izkušnjah in stališčih, ki so se nanašala na doživljanje izobraže-
valnega procesa oseb s CP. Nadaljnja vprašanja, ki so bila postavljena v posa-
meznem razgovoru, so bila uporabljena za doseganje globljega razumevanja
odgovorov, npr.: »Mi lahko poveste kaj več o tem dogodku?« Za povečanje ve-
ljavnosti intervjuvanja in procesa pridobivanja podatkov je bilo v posameznih
razgovorih vedno preverjeno, ali je bil posamičen odgovor razumljen pravilno
oz. ali smo se osredotočili na željeni pomen. Intervjuji so bili s privolitvijo inter-
vjuvanih posneti na diktafon, prepisi intervjujev pa so bili naknadno avtorizi-
rani s strani intervjuvancev. Sogovornikoma smo v začetku zastavili vprašanje,
kako je potekalo njuno izobraževanje. Prosili smo ju, naj izpostavita pozitivne
in negativne izkušnje v povezavi z izobraževanjem. Nato pa smo se osredoto-
čili še na naslednje ključne komponente: pomen izobraževanja za kasnejše ne-
odvisno in samostojno življenje ter za posameznikov psihosocialni razvoj, te-
žave, s katerimi sta se srečevala tekom izobraževanja, ter potrebe, ki sta jih v
procesu izobraževanja zaznala kot nujne za uspešno izobraževanje v okviru ce-
lostnega pogleda na človeka.
Pri zbiranju podatkov smo upoštevali tudi temeljna načela kodeksa etike
114 na področju družboslovja: prostovoljnost udeležbe, natančno seznanjenost z
vsebino in s potekom raziskave ter možnost odpovedi sodelovanja med razi-
skavo. Zagotovljene so bile anonimnost, zaupnost in zaščita osebnih podatkov.
Prav tako smo se držali določil Konvencije Sveta Evrope o varovanju človekovih
pravic, določil Konvencije o pravicah invalidov, Kodeksa etičnih načel v social-
nem varstvu ter Etičnega kodeksa specialnih in rehabilitacijskih pedagogov.
Postopki obdelave podatkov
Pridobljeno empirično gradivo smo analizirali po metodi kvalitativne vsebin-
ske analize, kar pomeni, da smo v zbranem gradivu iskali teme (kode , pojme),
ki se neposredno nanašajo na naše raziskovalno vprašanje. Pri procesu kodi
ranja smo uporabili induktivni pristop. Kode smo določali med samo analizo,
kar pomeni, da niso bile pripravljene vnaprej. Najprej smo gradivo uredili in
prepisali, nato razčlenili na enote kodiranja in kodiranim enotam pripisali kode.
Podobne pojme smo med seboj združevali v skupine in jih hierarhično uredili.
Iz zapisov smo obravnavali samo tiste izjave, ki so se nanašale na naše razisko
valno vprašanje. Enote kodiranja smo izbrali na podlagi naše presoje o tem,
kateri deli besedila ustrezajo značilnostim našega raziskovalnega vprašanja.
Kodiranje smo uresničili s procesom izločevanja bistva iz posameznih delov
besedila. Transkripcije so vsebovale tudi odgovore, ki niso bili neposredno
povezani z našim raziskovalnim vprašanjem in niso vključevali informacij, ki
bi jih potrebovali za samo raziskavo, zato smo take dele transkripcij izključi-
li iz nadaljnje analize. Z odprtim kodiranjem oz. postopkom konceptualizaci-
je smo posameznim empiričnim opisom pripisovali kode. Odprto kodiranje
je potekalo v slogu deževanja idej (brainstorming). V tej fazi smo bili pozorni
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
valnega procesa oseb s CP. Nadaljnja vprašanja, ki so bila postavljena v posa-
meznem razgovoru, so bila uporabljena za doseganje globljega razumevanja
odgovorov, npr.: »Mi lahko poveste kaj več o tem dogodku?« Za povečanje ve-
ljavnosti intervjuvanja in procesa pridobivanja podatkov je bilo v posameznih
razgovorih vedno preverjeno, ali je bil posamičen odgovor razumljen pravilno
oz. ali smo se osredotočili na željeni pomen. Intervjuji so bili s privolitvijo inter-
vjuvanih posneti na diktafon, prepisi intervjujev pa so bili naknadno avtorizi-
rani s strani intervjuvancev. Sogovornikoma smo v začetku zastavili vprašanje,
kako je potekalo njuno izobraževanje. Prosili smo ju, naj izpostavita pozitivne
in negativne izkušnje v povezavi z izobraževanjem. Nato pa smo se osredoto-
čili še na naslednje ključne komponente: pomen izobraževanja za kasnejše ne-
odvisno in samostojno življenje ter za posameznikov psihosocialni razvoj, te-
žave, s katerimi sta se srečevala tekom izobraževanja, ter potrebe, ki sta jih v
procesu izobraževanja zaznala kot nujne za uspešno izobraževanje v okviru ce-
lostnega pogleda na človeka.
Pri zbiranju podatkov smo upoštevali tudi temeljna načela kodeksa etike
114 na področju družboslovja: prostovoljnost udeležbe, natančno seznanjenost z
vsebino in s potekom raziskave ter možnost odpovedi sodelovanja med razi-
skavo. Zagotovljene so bile anonimnost, zaupnost in zaščita osebnih podatkov.
Prav tako smo se držali določil Konvencije Sveta Evrope o varovanju človekovih
pravic, določil Konvencije o pravicah invalidov, Kodeksa etičnih načel v social-
nem varstvu ter Etičnega kodeksa specialnih in rehabilitacijskih pedagogov.
Postopki obdelave podatkov
Pridobljeno empirično gradivo smo analizirali po metodi kvalitativne vsebin-
ske analize, kar pomeni, da smo v zbranem gradivu iskali teme (kode , pojme),
ki se neposredno nanašajo na naše raziskovalno vprašanje. Pri procesu kodi
ranja smo uporabili induktivni pristop. Kode smo določali med samo analizo,
kar pomeni, da niso bile pripravljene vnaprej. Najprej smo gradivo uredili in
prepisali, nato razčlenili na enote kodiranja in kodiranim enotam pripisali kode.
Podobne pojme smo med seboj združevali v skupine in jih hierarhično uredili.
Iz zapisov smo obravnavali samo tiste izjave, ki so se nanašale na naše razisko
valno vprašanje. Enote kodiranja smo izbrali na podlagi naše presoje o tem,
kateri deli besedila ustrezajo značilnostim našega raziskovalnega vprašanja.
Kodiranje smo uresničili s procesom izločevanja bistva iz posameznih delov
besedila. Transkripcije so vsebovale tudi odgovore, ki niso bili neposredno
povezani z našim raziskovalnim vprašanjem in niso vključevali informacij, ki
bi jih potrebovali za samo raziskavo, zato smo take dele transkripcij izključi-
li iz nadaljnje analize. Z odprtim kodiranjem oz. postopkom konceptualizaci-
je smo posameznim empiričnim opisom pripisovali kode. Odprto kodiranje
je potekalo v slogu deževanja idej (brainstorming). V tej fazi smo bili pozorni
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
