Page 253 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 253
zaznavanje profesionalnosti v vrtcu
pripomore k večanju profesionalnosti dela pomočnika vzgojitelja in vzgoji-
telja. Raziskavo med dijaki 2., 3. in 4. letnika ter dijaki rednega poklicnega
tečaja na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana sva izvedli z name-
nom, da bi opažanja dijakov izobraževalnega programa Predšolska vzgo-
ja pripomogla k ozaveščanju in razmisleku strokovnih delavcev v oddelku
vrtca o lastnem delovanju. Kljub pomanjkanju izkušenj in dejstvu, da so
dijaki še vedno v procesu pridobivanja osnovnega strokovnega znanja, me-
niva, da njihova opažanja lahko vrednotiva kot pretežno objektiven pogled
na delo strokovnih delavcev v oddelku vrtca.
Glede na opažanja dijakov lahko trdiva, da strokovni delavci v oddel-
ku vrtca svoje delo v veliki večini opravljajo strokovno, profesionalno in v
skladu s kurikularnimi načeli. Opažava pa predvsem, da je največ možnosti
za strokovni napredek in razvoj strokovnih delavcev v vrtčevskem oddelku
– na področju profesionalnosti pri spoštovanju v prispevku obravnavanih
kurikularnih načel – predvsem pri sistematičnem in rednem ozaveščanju
prikritega kurikula strokovnih delavcev. Prikriti kurikulum se najmočneje
izraža pri rutinskih dejavnostih, iz odgovorov pa lahko sklepava, da je prav
pri teh dejavnostih težje upoštevati kurikularna načela kot pri ostalih delih
dnevne rutine, ki so bolj načrtovani oz. vodeni (načrtovane dejavnosti in
igra po želji). Tako skoraj petina dijakov opaža, da strokovna delavca v od-
delku otrokom, ki ne spijo, nikoli ne omogočijo mirnih dejavnosti ali pa jih
omogočijo le občasno, približno 26 % dijakov pa opaža, da strokovni delav-
ci občasno ali vedno otroke silijo s hrano, ki je ne marajo. Prav tako je več
kot 42 % dijakov zaznalo, da prehodi ne potekajo tekoče in postopno in da
torej strokovna delavca v oddelku pričakujeta, da vsi otroci hkrati končajo
z delom dnevne rutine in skupaj preidejo k naslednjemu.
Posvečanje pozornosti prikritemu kurikulumu je pomembno pred-
vsem zaradi tega, ker lahko ravnanja strokovnih delavcev v oddelku vrtca
vplivajo na ravnanja dijakov in študentov, pri čemer obstaja verjetnost, da
bodo le-ti z vzorcem ravnanja, ki so ga videli med praktičnim usposablja-
njem, nadaljevali oz. ga prenašali s seboj na svoje bodoče delovno mesto, s
čimer se bo krog manj strokovnega ravnanja nadaljeval.
Možnosti za strokovni napredek se kažejo tudi pri timskem sodelova-
nju in izvajanju predšolske vzgoje. Skoraj 34 % dijakov je namreč odgovori-
lo, da vzgojitelj sam načrtuje dnevno rutino in načrtovane dejavnosti v od-
delku, nato pa s tem seznani še pomočnika vzgojitelja. Skupno evalvacijo
dejavnosti pa je zaznalo nekaj več kot 41 % dijakov. Prav timsko načrtova-
nje in izvajanje dela pa sta področji, za kateri so možnosti za usposabljanje
253
pripomore k večanju profesionalnosti dela pomočnika vzgojitelja in vzgoji-
telja. Raziskavo med dijaki 2., 3. in 4. letnika ter dijaki rednega poklicnega
tečaja na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana sva izvedli z name-
nom, da bi opažanja dijakov izobraževalnega programa Predšolska vzgo-
ja pripomogla k ozaveščanju in razmisleku strokovnih delavcev v oddelku
vrtca o lastnem delovanju. Kljub pomanjkanju izkušenj in dejstvu, da so
dijaki še vedno v procesu pridobivanja osnovnega strokovnega znanja, me-
niva, da njihova opažanja lahko vrednotiva kot pretežno objektiven pogled
na delo strokovnih delavcev v oddelku vrtca.
Glede na opažanja dijakov lahko trdiva, da strokovni delavci v oddel-
ku vrtca svoje delo v veliki večini opravljajo strokovno, profesionalno in v
skladu s kurikularnimi načeli. Opažava pa predvsem, da je največ možnosti
za strokovni napredek in razvoj strokovnih delavcev v vrtčevskem oddelku
– na področju profesionalnosti pri spoštovanju v prispevku obravnavanih
kurikularnih načel – predvsem pri sistematičnem in rednem ozaveščanju
prikritega kurikula strokovnih delavcev. Prikriti kurikulum se najmočneje
izraža pri rutinskih dejavnostih, iz odgovorov pa lahko sklepava, da je prav
pri teh dejavnostih težje upoštevati kurikularna načela kot pri ostalih delih
dnevne rutine, ki so bolj načrtovani oz. vodeni (načrtovane dejavnosti in
igra po želji). Tako skoraj petina dijakov opaža, da strokovna delavca v od-
delku otrokom, ki ne spijo, nikoli ne omogočijo mirnih dejavnosti ali pa jih
omogočijo le občasno, približno 26 % dijakov pa opaža, da strokovni delav-
ci občasno ali vedno otroke silijo s hrano, ki je ne marajo. Prav tako je več
kot 42 % dijakov zaznalo, da prehodi ne potekajo tekoče in postopno in da
torej strokovna delavca v oddelku pričakujeta, da vsi otroci hkrati končajo
z delom dnevne rutine in skupaj preidejo k naslednjemu.
Posvečanje pozornosti prikritemu kurikulumu je pomembno pred-
vsem zaradi tega, ker lahko ravnanja strokovnih delavcev v oddelku vrtca
vplivajo na ravnanja dijakov in študentov, pri čemer obstaja verjetnost, da
bodo le-ti z vzorcem ravnanja, ki so ga videli med praktičnim usposablja-
njem, nadaljevali oz. ga prenašali s seboj na svoje bodoče delovno mesto, s
čimer se bo krog manj strokovnega ravnanja nadaljeval.
Možnosti za strokovni napredek se kažejo tudi pri timskem sodelova-
nju in izvajanju predšolske vzgoje. Skoraj 34 % dijakov je namreč odgovori-
lo, da vzgojitelj sam načrtuje dnevno rutino in načrtovane dejavnosti v od-
delku, nato pa s tem seznani še pomočnika vzgojitelja. Skupno evalvacijo
dejavnosti pa je zaznalo nekaj več kot 41 % dijakov. Prav timsko načrtova-
nje in izvajanje dela pa sta področji, za kateri so možnosti za usposabljanje
253
