Page 252 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 252
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
Menim, da mi program Predšolska f da ne deloma skupaj
vzgoja daje dovolj strokovnega znanja f% 83 9 12 104
in kompetenc za skupno izvajanje de- f 79,8 % 8,7 %
javnosti z vzgojiteljico f% 78 8 11,5 % 100,0 %
Menim, da mi program Predšolska 75,0 % 7,7 % 18 104
vzgoja daje dovolj strokovnega znanja
in kompetenc za skupno evalviranje 89 2 17,3 % 100,0 %
dejavnosti z vzgojiteljico.
86,4 % 1,9 %
Menim, da mi program Predšolska f 12 103
vzgoja daje dovolj strokovnega znanja f%
in kompetenc za upoštevanje individu- 11,7 % 100,0 %
alnih razvojnih posebnosti in značil-
nosti otroka.
Za vse trditve smo opravili tudi χ2-preizkus hipoteze neodvisnosti oz.
Kullbackov 2Î-preizkus (kjer niso bili izpolnjeni pogoji za χ2-preizkus). Re-
zultati kažejo, da se samo pri trditvi »Menim, da mi program Predšolska
vzgoja daje dovolj strokovnega znanja in kompetenc, da znam pri svojem
delu uporabljati različne didaktične oblike, metode in načela« pojavljajo
statistično pomembne razlike med odgovori dijakov 2., 3. in 4. letnika ter
dijaki rednega poklicnega tečaja (2Î = 15,624, g = 6, P = 0,016). Dijaki 2. in
3. letnika so pri tej trditvi namreč večkrat odgovorili z »Ne« ali »Deloma«.
Takšni odgovori so razumljivi, dijaki nižjih letnikov imajo v primerjavi z
dijaki višjih letnikov manj strokovnega znanja in izkušenj z delom v vrtcu
ter so posledično lahko manj prepričani v to znanje.
Pri ostalih trditvah razlike niso statistično pomembne.
Zaključek
O delu v oddelku vrtca lahko rečeva, da je živo, pravzaprav nikoli enolič-
no. Strokovno znanje, ki ga pomočniki vzgojiteljev in vzgojitelji pridobijo
v času svojega formalnega izobraževanja na srednješolski in visokošolski
ravni, je zgolj začetek procesa stalnega strokovnega usposabljanja, ki za-
gotavlja profesionalno opravljanje omenjenih dveh poklicev. Fleksibilnost
in spremenljivost vsakodnevnega dela in stalne medosebne interakcije lah-
ko štejeva med razloge, da strokovni delavci v oddelku vrtca svoje delovne
naloge občasno ne opravijo povsem v skladu s strokovnimi načeli dela, ki
so jih spoznali v času formalnega izobraževanja. Tako ravnanje je glede na
naravo dela delno razumljivo, vendar meniva, da ozaveščanje o tem lahko
252
Menim, da mi program Predšolska f da ne deloma skupaj
vzgoja daje dovolj strokovnega znanja f% 83 9 12 104
in kompetenc za skupno izvajanje de- f 79,8 % 8,7 %
javnosti z vzgojiteljico f% 78 8 11,5 % 100,0 %
Menim, da mi program Predšolska 75,0 % 7,7 % 18 104
vzgoja daje dovolj strokovnega znanja
in kompetenc za skupno evalviranje 89 2 17,3 % 100,0 %
dejavnosti z vzgojiteljico.
86,4 % 1,9 %
Menim, da mi program Predšolska f 12 103
vzgoja daje dovolj strokovnega znanja f%
in kompetenc za upoštevanje individu- 11,7 % 100,0 %
alnih razvojnih posebnosti in značil-
nosti otroka.
Za vse trditve smo opravili tudi χ2-preizkus hipoteze neodvisnosti oz.
Kullbackov 2Î-preizkus (kjer niso bili izpolnjeni pogoji za χ2-preizkus). Re-
zultati kažejo, da se samo pri trditvi »Menim, da mi program Predšolska
vzgoja daje dovolj strokovnega znanja in kompetenc, da znam pri svojem
delu uporabljati različne didaktične oblike, metode in načela« pojavljajo
statistično pomembne razlike med odgovori dijakov 2., 3. in 4. letnika ter
dijaki rednega poklicnega tečaja (2Î = 15,624, g = 6, P = 0,016). Dijaki 2. in
3. letnika so pri tej trditvi namreč večkrat odgovorili z »Ne« ali »Deloma«.
Takšni odgovori so razumljivi, dijaki nižjih letnikov imajo v primerjavi z
dijaki višjih letnikov manj strokovnega znanja in izkušenj z delom v vrtcu
ter so posledično lahko manj prepričani v to znanje.
Pri ostalih trditvah razlike niso statistično pomembne.
Zaključek
O delu v oddelku vrtca lahko rečeva, da je živo, pravzaprav nikoli enolič-
no. Strokovno znanje, ki ga pomočniki vzgojiteljev in vzgojitelji pridobijo
v času svojega formalnega izobraževanja na srednješolski in visokošolski
ravni, je zgolj začetek procesa stalnega strokovnega usposabljanja, ki za-
gotavlja profesionalno opravljanje omenjenih dveh poklicev. Fleksibilnost
in spremenljivost vsakodnevnega dela in stalne medosebne interakcije lah-
ko štejeva med razloge, da strokovni delavci v oddelku vrtca svoje delovne
naloge občasno ne opravijo povsem v skladu s strokovnimi načeli dela, ki
so jih spoznali v času formalnega izobraževanja. Tako ravnanje je glede na
naravo dela delno razumljivo, vendar meniva, da ozaveščanje o tem lahko
252
