Page 22 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 22
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
zikih, vključevanje mednarodnih tem v kurikulum (študijski načrt) ter
ustrezno doseganje in ocenjevanje doseženih internacionaliziranih učnih
izidov študentov, sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih projektih ipd.
Podobna definicija internacionalizacijo opredeljuje kot »raznolikost politik
in programov, ki jih univerze in vlade implementirajo kot odgovor na glo-
balizacijo« (Altbach, Reisberg in Rumbley, 2009: 7). Qiang (2003) izposta-
vi pomen internacionalizacije, ki se nanaša na pričakovanja, da diploman-
ti med študijem razvijejo (medkulturne) kompetence za uspešno življenje
in delo, prav tako je v sklopu raziskovalne dejavnosti zahtevano intenziv-
no mednarodno sodelovanje, ki zahteva vse večjo specializacijo, večji obseg
investicij in sredstev ipd., kar je še toliko pomembneje za majhne in slabše
konkurenčne države. Pozitivni učinki internacionalizacije na izboljševanje
kakovosti učenja in poučevanja ter ostalih aktivnosti v visokem šolstvu so
razvidni iz številnih študij, poročil in raziskav (npr. Teichler in Maiworm,
1997; Bracht idr., 2006; Pavlin, 2009; Flander, 2012; Klemenčič in Flander,
2013; Klemenčič, Flander in Žagar Pečjak, 2013).
V prispevku se podrobneje osredotočamo na internacionalizacijo pe-
dagoške dejavnosti v visokem šolstvu in udejanjanje koncepta internacio-
nalizacije doma oz. internacionalizacije kurikuluma. Internacionalizacija
doma pomeni »načrtno vključevanje mednarodnih in medkulturnih di-
menzij v formalni in neformalni kurikulum za vse študente znotraj 'naci-
onalnih' učnih okoljih1« (Beelen in Jones, 2015: 76). Za razliko od slednje
definicije pa koncept internacionalizacije kurikuluma jasneje izpostavi for-
malni kurikulum oz. študijski program ter njegove module in predmete z
učnimi izidi kot take: »Internacionalizacija kurikuluma je vključitev med-
narodnih, medkulturnih in/ali globalnih dimenzij v vsebino kurikuluma,
kot tudi učnih izidov, ocenjevanje, učnih metod in podpornih storitev štu-
dijskega programa2« (Leask, 2015).
Teichler (2009: 105) v kontekstu internacionalizacije visokošolskega iz-
obraževanja v Evropi in s tem internacionalizacije doma izpostavi, da pri-
zadevanja za internacionalizacijo visokega šolstva niso in ne morejo biti
samostojna, temveč so potrebne aktivnosti »preko meja« (bordercrossing
1 Internationalisation at Home is the purposeful integration of international and in-
tercultural dimensions into the formal and informal curriculum for all students wit-
hin domestic learning environments (Beelen in Jones, 2015: 76).
2 Internationalisation of the curriculum is the incorporation of international, inter-
cultural and/or global dimensions into the content of the curriculum as well as the
learning outcomes, assessment tasks, teaching methods, and support services of a
programme of studies (Leask, 2015).
22
zikih, vključevanje mednarodnih tem v kurikulum (študijski načrt) ter
ustrezno doseganje in ocenjevanje doseženih internacionaliziranih učnih
izidov študentov, sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih projektih ipd.
Podobna definicija internacionalizacijo opredeljuje kot »raznolikost politik
in programov, ki jih univerze in vlade implementirajo kot odgovor na glo-
balizacijo« (Altbach, Reisberg in Rumbley, 2009: 7). Qiang (2003) izposta-
vi pomen internacionalizacije, ki se nanaša na pričakovanja, da diploman-
ti med študijem razvijejo (medkulturne) kompetence za uspešno življenje
in delo, prav tako je v sklopu raziskovalne dejavnosti zahtevano intenziv-
no mednarodno sodelovanje, ki zahteva vse večjo specializacijo, večji obseg
investicij in sredstev ipd., kar je še toliko pomembneje za majhne in slabše
konkurenčne države. Pozitivni učinki internacionalizacije na izboljševanje
kakovosti učenja in poučevanja ter ostalih aktivnosti v visokem šolstvu so
razvidni iz številnih študij, poročil in raziskav (npr. Teichler in Maiworm,
1997; Bracht idr., 2006; Pavlin, 2009; Flander, 2012; Klemenčič in Flander,
2013; Klemenčič, Flander in Žagar Pečjak, 2013).
V prispevku se podrobneje osredotočamo na internacionalizacijo pe-
dagoške dejavnosti v visokem šolstvu in udejanjanje koncepta internacio-
nalizacije doma oz. internacionalizacije kurikuluma. Internacionalizacija
doma pomeni »načrtno vključevanje mednarodnih in medkulturnih di-
menzij v formalni in neformalni kurikulum za vse študente znotraj 'naci-
onalnih' učnih okoljih1« (Beelen in Jones, 2015: 76). Za razliko od slednje
definicije pa koncept internacionalizacije kurikuluma jasneje izpostavi for-
malni kurikulum oz. študijski program ter njegove module in predmete z
učnimi izidi kot take: »Internacionalizacija kurikuluma je vključitev med-
narodnih, medkulturnih in/ali globalnih dimenzij v vsebino kurikuluma,
kot tudi učnih izidov, ocenjevanje, učnih metod in podpornih storitev štu-
dijskega programa2« (Leask, 2015).
Teichler (2009: 105) v kontekstu internacionalizacije visokošolskega iz-
obraževanja v Evropi in s tem internacionalizacije doma izpostavi, da pri-
zadevanja za internacionalizacijo visokega šolstva niso in ne morejo biti
samostojna, temveč so potrebne aktivnosti »preko meja« (bordercrossing
1 Internationalisation at Home is the purposeful integration of international and in-
tercultural dimensions into the formal and informal curriculum for all students wit-
hin domestic learning environments (Beelen in Jones, 2015: 76).
2 Internationalisation of the curriculum is the incorporation of international, inter-
cultural and/or global dimensions into the content of the curriculum as well as the
learning outcomes, assessment tasks, teaching methods, and support services of a
programme of studies (Leask, 2015).
22
