Page 237 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 237
zaznavanje profesionalnosti v vrtcu
– da lahko vzgojitelj (vrtec) v delo vnaša elemente pedagogike Mon-
tessori, pristopa Reggio Emilia, izvaja konvergentno pedagogiko,
program Korak za korakom …;
– da vzgojitelj uporablja različne didaktične oblike, metode in nače-
la ter različne metode in sredstva moralnega razvoja;
– da uresničuje cilje področij Kurikula za vrtce, pri čemer so prime-
ri dejavnosti le predlogi, med katerimi lahko izbira, da zagotovi
pestrost vsebin in dejavnosti;
– da mora biti vzgojitelj pri prostorski organizaciji dela prožen in
uporabljati različne vrste prostorov za različne namene, da spre-
minja prostorsko ureditev kotičkov glede na interese in razvojne
značilnosti otrok, da otroci tvorno sodelujejo pri pospravljanju in
urejanju kotičkov. Ko obravnavamo prožnost v časovni organiza-
ciji dela, pa pojasnimo, da se ta nanaša na izvajanje dejavnosti z
otroki in na delovno obveznost strokovnih delavcev. Tako mora
vzgojitelj otrokom ponuditi večjo izbiro različnih dejavnosti od
začetka do konca dneva. Pri tem je dejavnost tista, ki določa čas,
in ne obratno. Vrtec pa se pri organizaciji časa (urnik zaposlenih)
odziva na potrebe otrok in staršev …
Načelo omogočanja izbire in drugačnosti omogoča staršem
izbiranje programov, otrokom v vrtcu pa dejavnosti in vsebin
(Kurikulum za vrtce, 1999: 12)
Dijakom pri obravnavi tega kurikularnega načela pojasnimo:
– da temelji na pravici otroka do soodločanja o stvareh, ki ga zade-
vajo (otrok ima pravico do participacije ali soudeležbe);
– da otroka upoštevamo pri urejanju prostora: v igralnici uredi-
mo tematske kotičke, ki otrokom omogočajo izbrati igro glede
na potrebe, želje in interese; otrokom ponudimo različne igrače,
sredstva, naravni in odpadni material, ki je urejen tako, da imajo
nad njimi pregled in ga lahko dosežejo ter med njim izbirajo;
– da otroka upoštevamo pri organizaciji časa; glede na potrebe (in
starost) otrok spremenimo časovne okvire dnevne rutine (čas
obrokov, počitka); otrok lahko počiva, ko je utrujen …;
– da otroka upoštevamo pri organizaciji hranjenja, otrok lahko
tako, denimo, izbira, kaj od ponujenega bo jedel, koliko bo po-
237
– da lahko vzgojitelj (vrtec) v delo vnaša elemente pedagogike Mon-
tessori, pristopa Reggio Emilia, izvaja konvergentno pedagogiko,
program Korak za korakom …;
– da vzgojitelj uporablja različne didaktične oblike, metode in nače-
la ter različne metode in sredstva moralnega razvoja;
– da uresničuje cilje področij Kurikula za vrtce, pri čemer so prime-
ri dejavnosti le predlogi, med katerimi lahko izbira, da zagotovi
pestrost vsebin in dejavnosti;
– da mora biti vzgojitelj pri prostorski organizaciji dela prožen in
uporabljati različne vrste prostorov za različne namene, da spre-
minja prostorsko ureditev kotičkov glede na interese in razvojne
značilnosti otrok, da otroci tvorno sodelujejo pri pospravljanju in
urejanju kotičkov. Ko obravnavamo prožnost v časovni organiza-
ciji dela, pa pojasnimo, da se ta nanaša na izvajanje dejavnosti z
otroki in na delovno obveznost strokovnih delavcev. Tako mora
vzgojitelj otrokom ponuditi večjo izbiro različnih dejavnosti od
začetka do konca dneva. Pri tem je dejavnost tista, ki določa čas,
in ne obratno. Vrtec pa se pri organizaciji časa (urnik zaposlenih)
odziva na potrebe otrok in staršev …
Načelo omogočanja izbire in drugačnosti omogoča staršem
izbiranje programov, otrokom v vrtcu pa dejavnosti in vsebin
(Kurikulum za vrtce, 1999: 12)
Dijakom pri obravnavi tega kurikularnega načela pojasnimo:
– da temelji na pravici otroka do soodločanja o stvareh, ki ga zade-
vajo (otrok ima pravico do participacije ali soudeležbe);
– da otroka upoštevamo pri urejanju prostora: v igralnici uredi-
mo tematske kotičke, ki otrokom omogočajo izbrati igro glede
na potrebe, želje in interese; otrokom ponudimo različne igrače,
sredstva, naravni in odpadni material, ki je urejen tako, da imajo
nad njimi pregled in ga lahko dosežejo ter med njim izbirajo;
– da otroka upoštevamo pri organizaciji časa; glede na potrebe (in
starost) otrok spremenimo časovne okvire dnevne rutine (čas
obrokov, počitka); otrok lahko počiva, ko je utrujen …;
– da otroka upoštevamo pri organizaciji hranjenja, otrok lahko
tako, denimo, izbira, kaj od ponujenega bo jedel, koliko bo po-
237
