Page 234 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 234
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
Pri urah zgoraj omenjenih strokovnih modulov imajo dijaki med dru-
gim tudi možnost primerjati teorijo, ki jo usvajajo v šoli, s prakso v oddel-
ku vrtca, s katero se soočijo na praktičnem usposabljanju pri delodajalcu.
Dijaki učitelje pri pouku seznanjajo z razlikami in nasprotji med teo-
rijo in izvedbo v praksi, ki so jih zaznali. V času, ko se pripravljajo na izpi-
tne nastope (četrti predmet poklicne mature), pa učitelje pogosto vprašajo
za nasvet, kako ravnati, saj se znajdejo v dilemi, ali upoštevati kurikular-
na načela ali mentorjevo prakso, saj ne želijo tvegati slabše ocene. Zgodi se
tudi, da dijaki učitelje »podučijo«, da je teorija, predstavljena v šoli, bodi-
si zmotna bodisi nesmiselna oz. neskladna s tistim, kar opazijo v vrtcu. Di-
jakom tedaj pojasnimo, da je kakovostna praksa le tista, ki izhaja iz uve-
ljavljenih in priznanih teoretičnih spoznanj, a pri tem ne moremo mimo
vprašanja, kaj bolj vpliva na dijakovo ravnanje v oddelku (na praktičnem
usposabljanju in pozneje na delovnem mestu) – praksa oz. poklicna socia-
lizacija, ki jo je doživel v vrtcu, ali teorija, s katero se je seznanil v šoli.
Tovrstnih razlik in nasprotij med teorijo in prakso v vrtčevskem od-
delku, ki jih izpostavijo dijaki, sicer ni veliko. A ker se pojavljajo, profesio-
nalizem razumeva kot nujen in nepogrešljiv del vseživljenjskega izobraže-
vanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter meniva, da bi mu
morali v vsakodnevni praksi namenjati ustrezno pozornost. Ker smo se do
zdaj lahko zanašali le na ocene posameznih učiteljev, sva izpeljali raziska-
vo, s katero sva želeli ugotoviti, kako pogosto dijaki opažajo razhajanja med
zahtevami kurikularnih načel in prakso v oddelku vrtca.
Na podlagi predstavljenega sva se v raziskavi tako osredotočili pred-
vsem na to, kako dijaki zaznavajo izvajanje kurikularnih načel med prak-
tičnim usposabljanjem, pri čemer sva se osredotočili tudi na razlike med
zaznavami dijakov različnih letnikov ter na to, kakšna so njihova osebna
prepričanja o strokovnih znanjih in kompetencah, ki jih pridobijo med iz-
obraževanjem.
Profesionalizem in kakovost
Vrtec kot delovno okolje je izrazito dinamičen, spremenljiv in kot tak pot-
rebuje strokovne delavce, sposobne prilagajanja spremembam. Spremem-
be (npr. spremembe potreb otrok in staršev oz. družin, novosti strokov-
nih in didaktičnih spoznanj, zahteve nadrejenih, spremembe v okolju in
širše družbene spremembe) zahtevajo od strokovnih delavcev v vrtcu do-
datna znanja in kompetence, ki jih med svojim rednim izobraževanjem
niso usvojili (Devjak in Polak, 2007; Hmelak in Lepičnik Vodopivec, 2013).
234
Pri urah zgoraj omenjenih strokovnih modulov imajo dijaki med dru-
gim tudi možnost primerjati teorijo, ki jo usvajajo v šoli, s prakso v oddel-
ku vrtca, s katero se soočijo na praktičnem usposabljanju pri delodajalcu.
Dijaki učitelje pri pouku seznanjajo z razlikami in nasprotji med teo-
rijo in izvedbo v praksi, ki so jih zaznali. V času, ko se pripravljajo na izpi-
tne nastope (četrti predmet poklicne mature), pa učitelje pogosto vprašajo
za nasvet, kako ravnati, saj se znajdejo v dilemi, ali upoštevati kurikular-
na načela ali mentorjevo prakso, saj ne želijo tvegati slabše ocene. Zgodi se
tudi, da dijaki učitelje »podučijo«, da je teorija, predstavljena v šoli, bodi-
si zmotna bodisi nesmiselna oz. neskladna s tistim, kar opazijo v vrtcu. Di-
jakom tedaj pojasnimo, da je kakovostna praksa le tista, ki izhaja iz uve-
ljavljenih in priznanih teoretičnih spoznanj, a pri tem ne moremo mimo
vprašanja, kaj bolj vpliva na dijakovo ravnanje v oddelku (na praktičnem
usposabljanju in pozneje na delovnem mestu) – praksa oz. poklicna socia-
lizacija, ki jo je doživel v vrtcu, ali teorija, s katero se je seznanil v šoli.
Tovrstnih razlik in nasprotij med teorijo in prakso v vrtčevskem od-
delku, ki jih izpostavijo dijaki, sicer ni veliko. A ker se pojavljajo, profesio-
nalizem razumeva kot nujen in nepogrešljiv del vseživljenjskega izobraže-
vanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter meniva, da bi mu
morali v vsakodnevni praksi namenjati ustrezno pozornost. Ker smo se do
zdaj lahko zanašali le na ocene posameznih učiteljev, sva izpeljali raziska-
vo, s katero sva želeli ugotoviti, kako pogosto dijaki opažajo razhajanja med
zahtevami kurikularnih načel in prakso v oddelku vrtca.
Na podlagi predstavljenega sva se v raziskavi tako osredotočili pred-
vsem na to, kako dijaki zaznavajo izvajanje kurikularnih načel med prak-
tičnim usposabljanjem, pri čemer sva se osredotočili tudi na razlike med
zaznavami dijakov različnih letnikov ter na to, kakšna so njihova osebna
prepričanja o strokovnih znanjih in kompetencah, ki jih pridobijo med iz-
obraževanjem.
Profesionalizem in kakovost
Vrtec kot delovno okolje je izrazito dinamičen, spremenljiv in kot tak pot-
rebuje strokovne delavce, sposobne prilagajanja spremembam. Spremem-
be (npr. spremembe potreb otrok in staršev oz. družin, novosti strokov-
nih in didaktičnih spoznanj, zahteve nadrejenih, spremembe v okolju in
širše družbene spremembe) zahtevajo od strokovnih delavcev v vrtcu do-
datna znanja in kompetence, ki jih med svojim rednim izobraževanjem
niso usvojili (Devjak in Polak, 2007; Hmelak in Lepičnik Vodopivec, 2013).
234
