Page 218 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 218
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
tematični učni načrt, kakor ga interpretirajo in učencem podajo učitelji.
Doseženi kurikulum so naravoslovne in matematične vsebine, ki so se jih
učenci naučili, in njihova stališča do naravoslovja in matematike (Mullis
idr., 2009). Naloge v preizkusih znanja zajemajo snov, ki je zajeta v učnih
načrtih večine sodelujočih držav oz. šolskih sistemov. Na osnovi kuriku-
larnega modela se za opisovanje učenja učencev poleg preizkusov znanja
iz naravoslovja in matematike uporablja še vrsto vprašalnikov. Iz vprašal-
nikov se zberejo informacije o izvedenem kurikulu na podlagi odgovorov
učiteljev: o pripravljenosti za poučevanje vsebin, o poučevalnih pristopih,
stališčih in, najpomembneje, o obsegu obravnave naravoslovnih in mate-
matičnih vsebin v razredu. Raziskava TIMSS ne išče dosežka posameznega
učenca, pač pa statistične meritve znanja v populaciji. V raziskavo so zajeti
učenci dveh starostnih skupin z enakim številom let šolanja, in sicer po šti-
rih in osmih letih šolanja. V Sloveniji predstavlja populacija mlajših učen-
cev 4. razred, starejših učencev pa 8. razred.
Učenci iz vseh sodelujočih držav istočasno in pod enakimi pogoji re-
šujejo enotne preizkuse znanja, ki vsebujejo polovico matematičnih in po-
lovico naravoslovnih nalog. V samem preizkusu znanja so tako matema-
tične kot naravoslovne naloge z različnih vsebinskih področij (biologija,
kemija, fizika, vede o Zemlji). Preizkus je uravnotežen po zahtevnosti in
vrsti nalog ter upošteva čas reševanja za posamezno nalogo. Pri sestavlja-
nju nalog je posebna skrb posvečena besedilu. Ker vsaka naloga prever-
ja določen naravoslovni pojem, morajo biti zapisane tako, da na reševanje
ne vpliva otrokovo znanje z drugih področij, posebej ne bralna pismenost.
V besedilih naravoslovnih in matematičnih nalog zato ni zahtevnih stav-
čnih struktur, dvojnega zanikanja in zahtevnejših podredij, pa tudi ne od-
večnih podatkov ali drugih nestandardnih oblik. Vprašanja naj bi vedno
uporabljala iste besede za določene pojme, ki so že predstavljeni v besedilu
naloge, in dala učencem popolno navodilo, kaj naj vsebuje njihov odgovor.
Tradicionalno so naloge v mednarodnih raziskavah samo izbirnega in od-
prtega tipa, da enakomerno zajamejo različne prakse po svetu ter natančno
dosežejo merjenje določenega pojma. Vsebinska in kognitivna področja, ki
so podlaga za sestavljanje nalog, določajo tudi, kateri tip odgovarjanja na
vprašanja iz naloge je najboljši. Seveda ima vsak tip svoje prednosti in sla-
bosti. Izbirne naloge so učinkovitejše, saj učenec le izbere oznako s pravil-
nim odgovorom (Japelj Pavešić, 2012: 77). Za vsako nalogo odprtega tipa je
določena ocenjevalna shema, ki se uporablja za ocenjevanje nalog v vseh
sodelujočih državah enako.
218
tematični učni načrt, kakor ga interpretirajo in učencem podajo učitelji.
Doseženi kurikulum so naravoslovne in matematične vsebine, ki so se jih
učenci naučili, in njihova stališča do naravoslovja in matematike (Mullis
idr., 2009). Naloge v preizkusih znanja zajemajo snov, ki je zajeta v učnih
načrtih večine sodelujočih držav oz. šolskih sistemov. Na osnovi kuriku-
larnega modela se za opisovanje učenja učencev poleg preizkusov znanja
iz naravoslovja in matematike uporablja še vrsto vprašalnikov. Iz vprašal-
nikov se zberejo informacije o izvedenem kurikulu na podlagi odgovorov
učiteljev: o pripravljenosti za poučevanje vsebin, o poučevalnih pristopih,
stališčih in, najpomembneje, o obsegu obravnave naravoslovnih in mate-
matičnih vsebin v razredu. Raziskava TIMSS ne išče dosežka posameznega
učenca, pač pa statistične meritve znanja v populaciji. V raziskavo so zajeti
učenci dveh starostnih skupin z enakim številom let šolanja, in sicer po šti-
rih in osmih letih šolanja. V Sloveniji predstavlja populacija mlajših učen-
cev 4. razred, starejših učencev pa 8. razred.
Učenci iz vseh sodelujočih držav istočasno in pod enakimi pogoji re-
šujejo enotne preizkuse znanja, ki vsebujejo polovico matematičnih in po-
lovico naravoslovnih nalog. V samem preizkusu znanja so tako matema-
tične kot naravoslovne naloge z različnih vsebinskih področij (biologija,
kemija, fizika, vede o Zemlji). Preizkus je uravnotežen po zahtevnosti in
vrsti nalog ter upošteva čas reševanja za posamezno nalogo. Pri sestavlja-
nju nalog je posebna skrb posvečena besedilu. Ker vsaka naloga prever-
ja določen naravoslovni pojem, morajo biti zapisane tako, da na reševanje
ne vpliva otrokovo znanje z drugih področij, posebej ne bralna pismenost.
V besedilih naravoslovnih in matematičnih nalog zato ni zahtevnih stav-
čnih struktur, dvojnega zanikanja in zahtevnejših podredij, pa tudi ne od-
večnih podatkov ali drugih nestandardnih oblik. Vprašanja naj bi vedno
uporabljala iste besede za določene pojme, ki so že predstavljeni v besedilu
naloge, in dala učencem popolno navodilo, kaj naj vsebuje njihov odgovor.
Tradicionalno so naloge v mednarodnih raziskavah samo izbirnega in od-
prtega tipa, da enakomerno zajamejo različne prakse po svetu ter natančno
dosežejo merjenje določenega pojma. Vsebinska in kognitivna področja, ki
so podlaga za sestavljanje nalog, določajo tudi, kateri tip odgovarjanja na
vprašanja iz naloge je najboljši. Seveda ima vsak tip svoje prednosti in sla-
bosti. Izbirne naloge so učinkovitejše, saj učenec le izbere oznako s pravil-
nim odgovorom (Japelj Pavešić, 2012: 77). Za vsako nalogo odprtega tipa je
določena ocenjevalna shema, ki se uporablja za ocenjevanje nalog v vseh
sodelujočih državah enako.
218
