Page 184 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 184
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
vanja glede celotnega poteka praktičnega usposabljanja ter kakšni so raz-
logi za izpolnitev, delno izpolnitev oz. neizpolnitev njihovih pričakovanj.
Rezultati kažejo, da med študenti obstajajo statistično značilne razlike v iz-
polnitvi njihovih pričakovanj glede na vrsto fakultete, smer in usmeritev
študija. V največji meri so se pričakovanja izpolnila študentom UM FNM
in UM PEF, študentom enopredmetnega študija ter študentom jezikovne
in nejezikovne usmeritve. Izpostavljene razlike kažejo, da bi bilo smiselno
vzpostaviti tesnejše sodelovanje fakultet in vzgojno-izobraževalnih institu-
cij v obliki organiziranih srečanj, izobraževanj za mentorje ter pogostejšo
oz. sprotnejšo izmenjavo informacij glede poteka usposabljanja. Menimo,
da bi to prispevalo k večjemu poenotenju sodelovanja vzgojno-izobraževal-
nih institucij s fakultetami ter posredno k večji medsebojni primerljivosti
študijskih programov.
Analiza rezultatov je pokazala, da so pričakovanja anketiranih študen-
tov glede celotnega poteka praktičnega usposabljanja izpolnjena v srednje
veliki meri, in sicer so v celoti izpolnjena pričakovanja le dobre polovice
anketiranih študentov (56,7 %); delno izpolnjena so pričakovanja preosta-
le večine (39,9 %), nekatera pa tudi neizpolnjena (3,4 %). Odgovori študen-
tov, ki so navedli, da so se jim pričakovanja v celoti izpolnila, se v največ-
ji meri nanašajo na podrobno spoznavanje pedagoškega poklica (vpogled
v delo, osebna pričakovanja, pridobivanje praktičnih izkušenj in znanj, so-
delovanje z mentorjem in drugimi strokovnimi delavci) ter v manjši meri
na drugo delo v okviru praktičnega usposabljanja (vključenost v dejavno-
sti in spoznavanje učnega procesa, stik z učenci, dokumentacija, obdobje
trajanja, drugo). Sklepamo, da študentje v okviru usposabljanja veliko časa
posvečajo predvsem nalogam in obveznostim, ki so povezane s hospitacija-
mi in nastopi (Gruber, 2010; Juriševič idr., 2007; Kolnik, 2007; Lipec Stopar,
2007; Trškan idr., 2015) in jim zato ostaja manj časa za spoznavanje osta-
lih dejavnosti. Ravno v tem pogledu se nam zdi pomembno izpostaviti tudi
neobvezne naloge in dejavnosti, ki jih študentje opravljajo v času usposa-
bljanja in s pomočjo katerih lahko pridobijo celovitejšo sliko o svojem bo-
dočem poklicu in o sebi kot učitelju (Caires idr. (2012) ter dodatno motiva-
cijo za opravljanje poklica (Muršak idr., 2011).
Glede na dobljene rezultate je vzrok za delno izpolnitev pričakovanj
anketiranih študentov v največji meri prekratko trajanje praktičnega uspo-
sabljanja (skoraj 40 %). Dobljeni rezultati so pričakovani in podpirajo ugo-
tovitve tudi nekaterih drugih raziskav (Čagran idr., 2006; Herzog idr., 2009;
Javornik Krečič, 2008; Muršak idr., 2011; Vršnik Perše idr., 2014) o prekrat-
184
vanja glede celotnega poteka praktičnega usposabljanja ter kakšni so raz-
logi za izpolnitev, delno izpolnitev oz. neizpolnitev njihovih pričakovanj.
Rezultati kažejo, da med študenti obstajajo statistično značilne razlike v iz-
polnitvi njihovih pričakovanj glede na vrsto fakultete, smer in usmeritev
študija. V največji meri so se pričakovanja izpolnila študentom UM FNM
in UM PEF, študentom enopredmetnega študija ter študentom jezikovne
in nejezikovne usmeritve. Izpostavljene razlike kažejo, da bi bilo smiselno
vzpostaviti tesnejše sodelovanje fakultet in vzgojno-izobraževalnih institu-
cij v obliki organiziranih srečanj, izobraževanj za mentorje ter pogostejšo
oz. sprotnejšo izmenjavo informacij glede poteka usposabljanja. Menimo,
da bi to prispevalo k večjemu poenotenju sodelovanja vzgojno-izobraževal-
nih institucij s fakultetami ter posredno k večji medsebojni primerljivosti
študijskih programov.
Analiza rezultatov je pokazala, da so pričakovanja anketiranih študen-
tov glede celotnega poteka praktičnega usposabljanja izpolnjena v srednje
veliki meri, in sicer so v celoti izpolnjena pričakovanja le dobre polovice
anketiranih študentov (56,7 %); delno izpolnjena so pričakovanja preosta-
le večine (39,9 %), nekatera pa tudi neizpolnjena (3,4 %). Odgovori študen-
tov, ki so navedli, da so se jim pričakovanja v celoti izpolnila, se v največ-
ji meri nanašajo na podrobno spoznavanje pedagoškega poklica (vpogled
v delo, osebna pričakovanja, pridobivanje praktičnih izkušenj in znanj, so-
delovanje z mentorjem in drugimi strokovnimi delavci) ter v manjši meri
na drugo delo v okviru praktičnega usposabljanja (vključenost v dejavno-
sti in spoznavanje učnega procesa, stik z učenci, dokumentacija, obdobje
trajanja, drugo). Sklepamo, da študentje v okviru usposabljanja veliko časa
posvečajo predvsem nalogam in obveznostim, ki so povezane s hospitacija-
mi in nastopi (Gruber, 2010; Juriševič idr., 2007; Kolnik, 2007; Lipec Stopar,
2007; Trškan idr., 2015) in jim zato ostaja manj časa za spoznavanje osta-
lih dejavnosti. Ravno v tem pogledu se nam zdi pomembno izpostaviti tudi
neobvezne naloge in dejavnosti, ki jih študentje opravljajo v času usposa-
bljanja in s pomočjo katerih lahko pridobijo celovitejšo sliko o svojem bo-
dočem poklicu in o sebi kot učitelju (Caires idr. (2012) ter dodatno motiva-
cijo za opravljanje poklica (Muršak idr., 2011).
Glede na dobljene rezultate je vzrok za delno izpolnitev pričakovanj
anketiranih študentov v največji meri prekratko trajanje praktičnega uspo-
sabljanja (skoraj 40 %). Dobljeni rezultati so pričakovani in podpirajo ugo-
tovitve tudi nekaterih drugih raziskav (Čagran idr., 2006; Herzog idr., 2009;
Javornik Krečič, 2008; Muršak idr., 2011; Vršnik Perše idr., 2014) o prekrat-
184
