Page 185 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 185
olnitev pr ičakovanj študentov glede potek a pr aktičnega pedagoškega usposabljanja
kem trajanju usposabljanja. Skoraj petina anketiranih študentov (18,2 %)
ima delno izpolnjena pričakovanja zaradi premajhnega (preslabega) prido-
bivanja praktičnih izkušenj in znanj, zato sklepamo, da študentje v opra-
vljanju nastopov vidijo prednost ter da si želijo še več tovrstnih izkušenj.
Pri kar desetini (11,0 %) anketiranih študentov so se pričakovanja le delno
izpolnila zaradi slabšega sodelovanja z mentorjem in drugimi strokovnimi
delavci ter zaradi prevelikega obsega dokumentacije. Glede na to, da ima-
jo študentje v času praktičnega usposabljanja možnost lastne izbire institu-
cije, kjer bodo opravljali usposabljanje, in v večini primerov tudi možnost
lastne izbire mentorja, nas pridobljeni rezultati presenečajo. Kot je razvi-
dno iz pregleda domače literature (Herzog, Duh in Batič, 2009; Lah, 2015;
Rus in Ivanuš-Grmek, 2016), je problematika prevelikega obsega dokumen-
tacije že izpostavljena, zato smo pričakovali, da bo to eden izmed razlogov
za delno izpolnitev pričakovanj študentov. Je pa potrebno izpostaviti, da je
vodenje ustrezne dokumentacije (dnevnik, portfelj) ena izmed pomembnih
obveznosti in nalog študentov v času praktičnega usposabljanja (Glasbe-
na pedagogika, 2014; Javornik Krečič idr., 2011; Likovna pedagogika, 2014;
Obrazci, Pedagoška praksa, b. d.; Praktično usposabljanje, 2014). Zato se
sprašujemo, ali je obseg dokumentacije za študente res prevelik ali pa je
namen vodenja dokumentacije – med drugim tudi lastna samorefleksija –
študentom premalo izpostavljen.
Razlogi za neizpolnitev pričakovanj študentov glede celotnega poteka
praktičnega pedagoškega usposabljanja se v veliki meri nanašajo na neza-
dovoljstvo z mentorjem in drugimi strokovnimi delavci ter v manjši meri
na prekratko obdobje trajanja usposabljanja. Oba razloga sta tudi razloga
za delno izpolnitev pričakovanj študentov.
Kot smo ugotovili na podlagi predstavljenih rezultatov, obstaja velik
delež študentov z delno izpolnjenimi (39,9 %) in neizpolnjenimi (3,4 %) pri-
čakovanji. Postavlja se vprašanje, kako ta delež zmanjšati. Menimo, da bi
bilo dobro, da bi imeli študentje še pred odhodom na praktično usposa-
bljanje možnost poglobljenega razmisleka o usposabljanju ter da bi se nanj
aktivno in odgovorno pripravljali. Tudi nekateri avtorji (Gruber, 2010; Ju-
riševič idr., 2007; Kolnik, 2007; Lipec Stopar, 2007; Trškan idr., 2015) iz-
postavljajo pomembnost poslušanja dvomov, strahov, prepričanj in priča-
kovanj študentov glede njihovega bodočega poklica ter s tem povečevanja
njihove motivacije za poučevanje. Na ta način bi študentje v mnogo več-
ji meri spoznavali celoten namen usposabljanja ter opravljanja vseh zadol-
žitev v okviru le-tega, kot so npr. vodenje dokumentacije, spoznavanje raz-
185
kem trajanju usposabljanja. Skoraj petina anketiranih študentov (18,2 %)
ima delno izpolnjena pričakovanja zaradi premajhnega (preslabega) prido-
bivanja praktičnih izkušenj in znanj, zato sklepamo, da študentje v opra-
vljanju nastopov vidijo prednost ter da si želijo še več tovrstnih izkušenj.
Pri kar desetini (11,0 %) anketiranih študentov so se pričakovanja le delno
izpolnila zaradi slabšega sodelovanja z mentorjem in drugimi strokovnimi
delavci ter zaradi prevelikega obsega dokumentacije. Glede na to, da ima-
jo študentje v času praktičnega usposabljanja možnost lastne izbire institu-
cije, kjer bodo opravljali usposabljanje, in v večini primerov tudi možnost
lastne izbire mentorja, nas pridobljeni rezultati presenečajo. Kot je razvi-
dno iz pregleda domače literature (Herzog, Duh in Batič, 2009; Lah, 2015;
Rus in Ivanuš-Grmek, 2016), je problematika prevelikega obsega dokumen-
tacije že izpostavljena, zato smo pričakovali, da bo to eden izmed razlogov
za delno izpolnitev pričakovanj študentov. Je pa potrebno izpostaviti, da je
vodenje ustrezne dokumentacije (dnevnik, portfelj) ena izmed pomembnih
obveznosti in nalog študentov v času praktičnega usposabljanja (Glasbe-
na pedagogika, 2014; Javornik Krečič idr., 2011; Likovna pedagogika, 2014;
Obrazci, Pedagoška praksa, b. d.; Praktično usposabljanje, 2014). Zato se
sprašujemo, ali je obseg dokumentacije za študente res prevelik ali pa je
namen vodenja dokumentacije – med drugim tudi lastna samorefleksija –
študentom premalo izpostavljen.
Razlogi za neizpolnitev pričakovanj študentov glede celotnega poteka
praktičnega pedagoškega usposabljanja se v veliki meri nanašajo na neza-
dovoljstvo z mentorjem in drugimi strokovnimi delavci ter v manjši meri
na prekratko obdobje trajanja usposabljanja. Oba razloga sta tudi razloga
za delno izpolnitev pričakovanj študentov.
Kot smo ugotovili na podlagi predstavljenih rezultatov, obstaja velik
delež študentov z delno izpolnjenimi (39,9 %) in neizpolnjenimi (3,4 %) pri-
čakovanji. Postavlja se vprašanje, kako ta delež zmanjšati. Menimo, da bi
bilo dobro, da bi imeli študentje še pred odhodom na praktično usposa-
bljanje možnost poglobljenega razmisleka o usposabljanju ter da bi se nanj
aktivno in odgovorno pripravljali. Tudi nekateri avtorji (Gruber, 2010; Ju-
riševič idr., 2007; Kolnik, 2007; Lipec Stopar, 2007; Trškan idr., 2015) iz-
postavljajo pomembnost poslušanja dvomov, strahov, prepričanj in priča-
kovanj študentov glede njihovega bodočega poklica ter s tem povečevanja
njihove motivacije za poučevanje. Na ta način bi študentje v mnogo več-
ji meri spoznavali celoten namen usposabljanja ter opravljanja vseh zadol-
žitev v okviru le-tega, kot so npr. vodenje dokumentacije, spoznavanje raz-
185
