Page 183 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 183
olnitev pr ičakovanj študentov glede potek a pr aktičnega pedagoškega usposabljanja
so imeli delno izpolnjena pričakovanja in so dopolnili to vprašanje z od-
govorom, se nahaja v kategoriji pridobivanje praktičnih izkušenj in znanj
(18,2 %); odgovori v kategoriji se nanašajo predvsem na premalo ur pouče-
vanja študentov. Glede na padajočo lestvico deležev kategorij sledita kate-
goriji z enakima deležema, to sta sodelovanje z mentorjem in drugimi stro-
kovnimi delavci (11,0 %) ter dokumentacija (11,0 %). Pri prvi kategoriji so
študentje kot pojasnilo za delno izpolnitev pričakovanj povečini izpostavi-
li slabšo pripravljenost mentorjev ter drugih strokovnih delavcev za skup-
no sodelovanje, pri drugi kategoriji pa prevelik delež pisne dokumentacije.
Nekaj odgovorov študentov se nahaja v kategoriji vključenost v dejavnosti
in spoznavanje učnega procesa (7,2 %), kjer študentje pojasnjujejo, da je del-
na izpolnitev njihovih pričakovanj posledica tega, da v času praktičnega
usposabljanja niso imeli možnosti prisostvovati pri različnih aktivnostih
v instituciji ter spoznati celotnega vzgojo-izobraževalni procesa. Enak de-
lež odgovorov se nahaja v kategoriji osebna pričakovanja (7,2 %), kjer se od-
govori študentov navezujejo na njihova neizpolnjena pričakovanja v zvezi s
samostojnim delom ter z lastnim poučevanjem v času praktičnega usposa-
bljanja. Manjši delež zajemajo odgovori, uvrščeni v kategorijo stik z učenci
(3,6 %), iz katerih je mogoče razbrati, da so se pričakovanja študentov del-
no izpolnila zaradi predhodno prevelikih pričakovanj študentov pri delu z
učenci; enako majhen delež odgovorov pa se nahaja tudi v kategoriji dru-
go (3,6 %). V kategoriji vpogled v delo (0,0 %) ni zabeleženih nobenih odgo-
vorov študentov.
Odgovori študentov, katerim se pričakovanja glede celotnega poteka
praktičnega pedagoškega usposabljanja niso izpolnila, so porazdeljeni med
dvema manj številnima kategorijama. Odgovori v kategoriji sodelovanje z
mentorjem in drugimi strokovnimi delavci (60,0 %) se navezujejo na nean-
gažiranost in nepripravljenost mentorjev ter drugih pedagoških delavcev
za sodelovanje in delo s študentom. Manjši delež zavzemata odgovora, uvr-
ščena v kategorijo obdobje trajanja (40,0 %), iz katerih je mogoče razbrati
nestrinjanje študentov s trajanjem in obdobjem razporeditve praktičnega
pedagoškega usposabljanja.
Zaključek
V prispevku smo podrobneje obravnavali praktično pedagoško usposablja-
nje študentov študijskih programov druge stopnje na fakultetah Univerze v
Mariboru. Predstavili smo rezultate raziskave o tem, v kolikšni meri so se
anketiranim študentom UM FNM, UM FF in UM PEF izpolnila pričako-
183
so imeli delno izpolnjena pričakovanja in so dopolnili to vprašanje z od-
govorom, se nahaja v kategoriji pridobivanje praktičnih izkušenj in znanj
(18,2 %); odgovori v kategoriji se nanašajo predvsem na premalo ur pouče-
vanja študentov. Glede na padajočo lestvico deležev kategorij sledita kate-
goriji z enakima deležema, to sta sodelovanje z mentorjem in drugimi stro-
kovnimi delavci (11,0 %) ter dokumentacija (11,0 %). Pri prvi kategoriji so
študentje kot pojasnilo za delno izpolnitev pričakovanj povečini izpostavi-
li slabšo pripravljenost mentorjev ter drugih strokovnih delavcev za skup-
no sodelovanje, pri drugi kategoriji pa prevelik delež pisne dokumentacije.
Nekaj odgovorov študentov se nahaja v kategoriji vključenost v dejavnosti
in spoznavanje učnega procesa (7,2 %), kjer študentje pojasnjujejo, da je del-
na izpolnitev njihovih pričakovanj posledica tega, da v času praktičnega
usposabljanja niso imeli možnosti prisostvovati pri različnih aktivnostih
v instituciji ter spoznati celotnega vzgojo-izobraževalni procesa. Enak de-
lež odgovorov se nahaja v kategoriji osebna pričakovanja (7,2 %), kjer se od-
govori študentov navezujejo na njihova neizpolnjena pričakovanja v zvezi s
samostojnim delom ter z lastnim poučevanjem v času praktičnega usposa-
bljanja. Manjši delež zajemajo odgovori, uvrščeni v kategorijo stik z učenci
(3,6 %), iz katerih je mogoče razbrati, da so se pričakovanja študentov del-
no izpolnila zaradi predhodno prevelikih pričakovanj študentov pri delu z
učenci; enako majhen delež odgovorov pa se nahaja tudi v kategoriji dru-
go (3,6 %). V kategoriji vpogled v delo (0,0 %) ni zabeleženih nobenih odgo-
vorov študentov.
Odgovori študentov, katerim se pričakovanja glede celotnega poteka
praktičnega pedagoškega usposabljanja niso izpolnila, so porazdeljeni med
dvema manj številnima kategorijama. Odgovori v kategoriji sodelovanje z
mentorjem in drugimi strokovnimi delavci (60,0 %) se navezujejo na nean-
gažiranost in nepripravljenost mentorjev ter drugih pedagoških delavcev
za sodelovanje in delo s študentom. Manjši delež zavzemata odgovora, uvr-
ščena v kategorijo obdobje trajanja (40,0 %), iz katerih je mogoče razbrati
nestrinjanje študentov s trajanjem in obdobjem razporeditve praktičnega
pedagoškega usposabljanja.
Zaključek
V prispevku smo podrobneje obravnavali praktično pedagoško usposablja-
nje študentov študijskih programov druge stopnje na fakultetah Univerze v
Mariboru. Predstavili smo rezultate raziskave o tem, v kolikšni meri so se
anketiranim študentom UM FNM, UM FF in UM PEF izpolnila pričako-
183
