Page 175 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 175
olnitev pr ičakovanj študentov glede potek a pr aktičnega pedagoškega usposabljanja
oposnetki, povratne informacije mentorja (Lipec Stopar, 2007) ter analize
in refleksije o učencih in o učiteljevem delu (Hughes in Moore, 2007; Juri-
ševič idr., 2005). Študentje skozi vodenje dnevnika ali portfelja, torej skozi
refleksijo pedagoške prakse, spremljajo in vrednotijo svoje delo (poučeva-
nje) ter pri tem razmišljajo o lastnem napredku v procesu usposabljanja za
učiteljski poklic (Trškan idr., 2015).
Kljub temu, da je bistven del vodenja dokumentacije osredotočen na
dejanski čas izvajanja praktičnega usposabljanja oz. refleksijo študentov po
usposabljanju, lahko o poteku usposabljanja študentje razmišljajo že prej
ter svoja razmišljanja in pričakovanja navedejo v dokumentaciji. Kot pri-
mer, razvojni portfolio, ki ga vodijo študentje v okviru strnjene pedagoške
prakse v študijskih programih Likovna pedagogika in Glasbena pedago-
gika na UM PEF, zajema Obrazec št. 1 – Samorefleksivno poročilo o do-
življanju pedagoške prakse, kjer študentje med drugim opišejo pričako-
vanja in občutke pred praktičnim usposabljanjem (Glasbena pedagogika,
2014; Praktično usposabljanje, 2014). Podobno je v okviru interdisciplinar-
ne opazovalne prakse in predmetne pedagoške prakse v enopredmetnih in
dvopredmetnih študijskih programih druge stopnje na UM FF (Javornik
Krečič idr., 2011), kjer je uvajalni in zaključni pogovor z mentorjem ena iz-
med nalog in aktivnosti študentov.
V nadaljevanju bomo predstavili raziskavo, ki je razkrila, v kolikšni
meri so se izpolnila pričakovanja študentov pedagoških študijskih progra-
mov druge stopnje na UM FNM, UM FF in UM PEF glede celotnega pote-
ka praktičnega pedagoškega usposabljanja, ter povzeli njihove utemeljitve
glede izpolnitve teh pričakovanj.
Cilji raziskovanja
Temeljni namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri so se izpolni-
la pričakovanja anketiranih študentov glede celotnega poteka praktične-
ga usposabljanja ter kakšne so utemeljitve študentov pri ocenjevanju izpol-
nitve svojih pričakovanj.
Metodologija
Raziskovalna metoda
V empirični raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperi-
mentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja.
175
oposnetki, povratne informacije mentorja (Lipec Stopar, 2007) ter analize
in refleksije o učencih in o učiteljevem delu (Hughes in Moore, 2007; Juri-
ševič idr., 2005). Študentje skozi vodenje dnevnika ali portfelja, torej skozi
refleksijo pedagoške prakse, spremljajo in vrednotijo svoje delo (poučeva-
nje) ter pri tem razmišljajo o lastnem napredku v procesu usposabljanja za
učiteljski poklic (Trškan idr., 2015).
Kljub temu, da je bistven del vodenja dokumentacije osredotočen na
dejanski čas izvajanja praktičnega usposabljanja oz. refleksijo študentov po
usposabljanju, lahko o poteku usposabljanja študentje razmišljajo že prej
ter svoja razmišljanja in pričakovanja navedejo v dokumentaciji. Kot pri-
mer, razvojni portfolio, ki ga vodijo študentje v okviru strnjene pedagoške
prakse v študijskih programih Likovna pedagogika in Glasbena pedago-
gika na UM PEF, zajema Obrazec št. 1 – Samorefleksivno poročilo o do-
življanju pedagoške prakse, kjer študentje med drugim opišejo pričako-
vanja in občutke pred praktičnim usposabljanjem (Glasbena pedagogika,
2014; Praktično usposabljanje, 2014). Podobno je v okviru interdisciplinar-
ne opazovalne prakse in predmetne pedagoške prakse v enopredmetnih in
dvopredmetnih študijskih programih druge stopnje na UM FF (Javornik
Krečič idr., 2011), kjer je uvajalni in zaključni pogovor z mentorjem ena iz-
med nalog in aktivnosti študentov.
V nadaljevanju bomo predstavili raziskavo, ki je razkrila, v kolikšni
meri so se izpolnila pričakovanja študentov pedagoških študijskih progra-
mov druge stopnje na UM FNM, UM FF in UM PEF glede celotnega pote-
ka praktičnega pedagoškega usposabljanja, ter povzeli njihove utemeljitve
glede izpolnitve teh pričakovanj.
Cilji raziskovanja
Temeljni namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri so se izpolni-
la pričakovanja anketiranih študentov glede celotnega poteka praktične-
ga usposabljanja ter kakšne so utemeljitve študentov pri ocenjevanju izpol-
nitve svojih pričakovanj.
Metodologija
Raziskovalna metoda
V empirični raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperi-
mentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja.
175
