Page 174 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 174
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
vanje občutka o delu učitelja in delu v organizaciji, pridobivanje suverenosti
v poklicu ter občutka za delo v razredu, spoznavanje ustanove ter zakono-
daje s področja vzgoje in izobraževanja – naj bi bilo predvsem v začetnem
obdobju profesionalnega razvoja študentov bolj v ospredju navezovanje sti-
kov s pedagoškimi delavci in prijetni odnosi, ki so lahko pozitivna popotni-
ca glede motivacije študentov za poučevanje v prihodnje (prav tam).
Študijski programi za izobraževanje učiteljev na drugi bolonjski stopnji,
ki izobražujejo bodoče strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, se na
Univerzi v Mariboru izvajajo na treh fakultetah, na Fakulteti za naravoslov-
je in matematiko (v nadaljevanju: UM FNM), Filozofski fakulteti (v nadalje-
vanju: UM FF) in Pedagoški fakulteti (v nadaljevanju: UM PEF). Praktično
pedagoško usposabljanje je pomembna sestavina teh študijskih programov
in se izvaja v okviru študijskih obveznosti posameznih programov. Poteka
lahko v različnih oblikah in na različne načine, odvisno od stopnje študija in
posameznega študijskega programa, npr. v obliki opazovalne prakse, inte-
grirane prakse, vodene prakse, pedagoške prakse v strnjeni in razpršeni ob-
liki, strnjene študijske projektne prakse idr. (Obrazci, Pedagoška praksa, b.
d.; Praksa – 1. stopnja, b. d.; Praksa – 2. stopnja, b. d.; Praktično usposablja-
nje – Študijski programi 1. stopnje, 2014; Praktično usposabljanje – Študijski
programi 2. stopnje, 2014). V splošnem lahko govorimo o strnjeni in razprše-
ni obliki ter o kombinaciji obeh oblik praktičnega pedagoškega usposablja-
nja (Kolnik, 2007). Pri strnjeni obliki praktičnega usposabljanja študentje
v krajšem strnjenem času pod nadzorom mentorja v vzgojno-izobraževalni
instituciji opazujejo ali/in opravljajo svoje obveznosti in zadolžitve (Trškan
idr., 2015), medtem ko pri razpršeni obliki študentje svoje obveznosti in na-
loge pod nadzorom mentorja v vzgojno-izobraževalni instituciji opravljajo v
daljšem časovnem obdobju (Kolnik, 2007).
Dokumentacija, ki jo študentje vodijo v okviru praktičnega usposa-
bljanja, je v različnih oblikah, najpogosteje v obliki dnevnika oz. portfolia/
portfelja. Študentje v dnevniku evidentirajo svoje izkušnje iz prakse ter na
ta način samoocenijo svoje delo ter uspešnost na praksi (Magajna, 2005),
zapisujejo svoja opažanja, mnenja, predloge in kritične zapise glede prakse,
priložijo pisne priprave in analize hospitacij svojih kolegov ter zapisujejo
svoja razmišljanja, doživljanja in ravnanja v situacijah pri delu z učenci (Ta-
col in Tomšič-Čerkez, 2005). Portfolio (angl.) ali portfelj oz. listnica (Slovar
slovenskega knjižnega jezika: SSKJ 2, 2014) študenta pri praktičnem peda-
goškem usposabljanju je v splošnem mapa, v katero študentje shranjujejo
različne dokumente, kot so npr. poročila, priprave, analize, refleksije, vide-
174
vanje občutka o delu učitelja in delu v organizaciji, pridobivanje suverenosti
v poklicu ter občutka za delo v razredu, spoznavanje ustanove ter zakono-
daje s področja vzgoje in izobraževanja – naj bi bilo predvsem v začetnem
obdobju profesionalnega razvoja študentov bolj v ospredju navezovanje sti-
kov s pedagoškimi delavci in prijetni odnosi, ki so lahko pozitivna popotni-
ca glede motivacije študentov za poučevanje v prihodnje (prav tam).
Študijski programi za izobraževanje učiteljev na drugi bolonjski stopnji,
ki izobražujejo bodoče strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, se na
Univerzi v Mariboru izvajajo na treh fakultetah, na Fakulteti za naravoslov-
je in matematiko (v nadaljevanju: UM FNM), Filozofski fakulteti (v nadalje-
vanju: UM FF) in Pedagoški fakulteti (v nadaljevanju: UM PEF). Praktično
pedagoško usposabljanje je pomembna sestavina teh študijskih programov
in se izvaja v okviru študijskih obveznosti posameznih programov. Poteka
lahko v različnih oblikah in na različne načine, odvisno od stopnje študija in
posameznega študijskega programa, npr. v obliki opazovalne prakse, inte-
grirane prakse, vodene prakse, pedagoške prakse v strnjeni in razpršeni ob-
liki, strnjene študijske projektne prakse idr. (Obrazci, Pedagoška praksa, b.
d.; Praksa – 1. stopnja, b. d.; Praksa – 2. stopnja, b. d.; Praktično usposablja-
nje – Študijski programi 1. stopnje, 2014; Praktično usposabljanje – Študijski
programi 2. stopnje, 2014). V splošnem lahko govorimo o strnjeni in razprše-
ni obliki ter o kombinaciji obeh oblik praktičnega pedagoškega usposablja-
nja (Kolnik, 2007). Pri strnjeni obliki praktičnega usposabljanja študentje
v krajšem strnjenem času pod nadzorom mentorja v vzgojno-izobraževalni
instituciji opazujejo ali/in opravljajo svoje obveznosti in zadolžitve (Trškan
idr., 2015), medtem ko pri razpršeni obliki študentje svoje obveznosti in na-
loge pod nadzorom mentorja v vzgojno-izobraževalni instituciji opravljajo v
daljšem časovnem obdobju (Kolnik, 2007).
Dokumentacija, ki jo študentje vodijo v okviru praktičnega usposa-
bljanja, je v različnih oblikah, najpogosteje v obliki dnevnika oz. portfolia/
portfelja. Študentje v dnevniku evidentirajo svoje izkušnje iz prakse ter na
ta način samoocenijo svoje delo ter uspešnost na praksi (Magajna, 2005),
zapisujejo svoja opažanja, mnenja, predloge in kritične zapise glede prakse,
priložijo pisne priprave in analize hospitacij svojih kolegov ter zapisujejo
svoja razmišljanja, doživljanja in ravnanja v situacijah pri delu z učenci (Ta-
col in Tomšič-Čerkez, 2005). Portfolio (angl.) ali portfelj oz. listnica (Slovar
slovenskega knjižnega jezika: SSKJ 2, 2014) študenta pri praktičnem peda-
goškem usposabljanju je v splošnem mapa, v katero študentje shranjujejo
različne dokumente, kot so npr. poročila, priprave, analize, refleksije, vide-
174
