Page 168 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 168
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
Pedagoške fakultete v Ljubljani (Krek s sod. 2008), Šole za ravnatelje (Brejc
in Erčulj 2009) in nekatere magistrske ter doktorske naloge (Horvat, Mli-
narič, Koželj – podrobneje v tematski številki revije Vzgoja in izobraževa-
nje 5/2007). Že bežen pregled pokaže, da je šlo le v redkih primerih za dosle-
dno izpeljavo vseh faz, ob upoštevanju socialno-čustvenih vidikov, skupaj z
evalvacijo učenja sodelujočih.
Udeležba v akcijskem raziskovanju je pomembna in dolgoročno ko-
ristna zlasti takrat, ko spodbuja profesionalno rast učiteljev, ki v sodelova-
nju načrtujejo in uvajajo nove pristope. Ob poglobljeni refleksiji spremi-
njajo tudi prepričanja, pojmovanja o svoji vlogi in vlogi učencev. Razredna
učiteljica, ki je sodelovala v projektu o razvijanju bralne pismenosti, je to iz-
razila takole:
»Mislim da je pri vseh nas učiteljih največji napredek ne v stro-
kovnosti, ampak v tistem, koliko učencem želimo dati. Vsi smo
se umaknili in jim pustimo, da si med sabo več dajo. /…/ Tekom
projekta sem pridobila ogromno znanja, potem tudi ta premik v
moji glavi, da nisem jaz tam samo zato, da jih učim, ampak da jim
pokažem pot, da jih usmerim, ko zaidejo.« (Marentič Požarnik,
2013b: 17–18).
S tem, ko opolnomočimo učitelje, se zgodi tudi premik v njihovem
opolnomočenju učencev.
Vendar je pot do bistvenega – signifikantnega učenja sodelujočih –
dolga. Učitelji v poročilih o akcijskih raziskavah dokumentirajo predvsem
razne poskuse izboljšanja prakse, bistveno manj pa je poglobljenega razmi-
sleka o tem, zakaj so bili eni prijemi bolj, drugi manj uspešni, kaj jih je na-
redilo za uspešne, kaj bodo storili v prihodnje. Največkrat tudi ni analize o
tem, kako se je spremenila učiteljeva vloga in okrepila sodelovalna kultura
na šoli. To smo ugotavljali tudi ob projektu o razvijanju bralne pismenosti
(Marentič Požarnik, 2013a).
Ovire in spodbude za prihodnji razvoj akcijskega raziskovanja
Danes ne gre več za več za »odkrito vojno paradigem«, pač pa za postopno
premoščanje razlik med akcijskim in tradicionalnim raziskovanjem. Kot že
omenjeno, gre za drugačno filozofijo, epistemologijo, etiko, odnos do pra-
kse, za drugačno izhodišče in namen raziskav. Prav zato je v mednarodnem
okviru in tudi pri nas med obema paradigmama še vedno toliko trenj in
nesporazumov. Pristaši ene in druge »govore različen jezik, ker gre za raz-
168
Pedagoške fakultete v Ljubljani (Krek s sod. 2008), Šole za ravnatelje (Brejc
in Erčulj 2009) in nekatere magistrske ter doktorske naloge (Horvat, Mli-
narič, Koželj – podrobneje v tematski številki revije Vzgoja in izobraževa-
nje 5/2007). Že bežen pregled pokaže, da je šlo le v redkih primerih za dosle-
dno izpeljavo vseh faz, ob upoštevanju socialno-čustvenih vidikov, skupaj z
evalvacijo učenja sodelujočih.
Udeležba v akcijskem raziskovanju je pomembna in dolgoročno ko-
ristna zlasti takrat, ko spodbuja profesionalno rast učiteljev, ki v sodelova-
nju načrtujejo in uvajajo nove pristope. Ob poglobljeni refleksiji spremi-
njajo tudi prepričanja, pojmovanja o svoji vlogi in vlogi učencev. Razredna
učiteljica, ki je sodelovala v projektu o razvijanju bralne pismenosti, je to iz-
razila takole:
»Mislim da je pri vseh nas učiteljih največji napredek ne v stro-
kovnosti, ampak v tistem, koliko učencem želimo dati. Vsi smo
se umaknili in jim pustimo, da si med sabo več dajo. /…/ Tekom
projekta sem pridobila ogromno znanja, potem tudi ta premik v
moji glavi, da nisem jaz tam samo zato, da jih učim, ampak da jim
pokažem pot, da jih usmerim, ko zaidejo.« (Marentič Požarnik,
2013b: 17–18).
S tem, ko opolnomočimo učitelje, se zgodi tudi premik v njihovem
opolnomočenju učencev.
Vendar je pot do bistvenega – signifikantnega učenja sodelujočih –
dolga. Učitelji v poročilih o akcijskih raziskavah dokumentirajo predvsem
razne poskuse izboljšanja prakse, bistveno manj pa je poglobljenega razmi-
sleka o tem, zakaj so bili eni prijemi bolj, drugi manj uspešni, kaj jih je na-
redilo za uspešne, kaj bodo storili v prihodnje. Največkrat tudi ni analize o
tem, kako se je spremenila učiteljeva vloga in okrepila sodelovalna kultura
na šoli. To smo ugotavljali tudi ob projektu o razvijanju bralne pismenosti
(Marentič Požarnik, 2013a).
Ovire in spodbude za prihodnji razvoj akcijskega raziskovanja
Danes ne gre več za več za »odkrito vojno paradigem«, pač pa za postopno
premoščanje razlik med akcijskim in tradicionalnim raziskovanjem. Kot že
omenjeno, gre za drugačno filozofijo, epistemologijo, etiko, odnos do pra-
kse, za drugačno izhodišče in namen raziskav. Prav zato je v mednarodnem
okviru in tudi pri nas med obema paradigmama še vedno toliko trenj in
nesporazumov. Pristaši ene in druge »govore različen jezik, ker gre za raz-
168
