Page 166 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 166
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
se pri uvajanju in evalvaciji posamičnih akcijskih raziskav velikokragt za-
nemari.
Učitelji pri akcijskem raziskovanju potrebujejo strokovno oporo, ki jo
nudijo bodisi zainteresirani fakultetni učitelji, pedagoški svetovalci ali »po-
klicni« raziskovalci. Ti morajo biti za to vlogo posebej usposobljeni, zlas-
ti za produktivno razreševanje dilem, ki so običajen sestavni del procesa
(Messner in Rauch, 1995; Marentič Požarnik, 1993; 2007), npr.:
- Ali je konzulent svetovalec ali strokovnjak? Koliko in kdaj naj
podpre učitelje, ne da bi prevzel kontrolo nad njihovim razisko-
valnim procesom? »Stopnja učiteljeve neodvisnosti od konzulenta
je kriterij uspeha raziskovalnega procesa.«
- Ali je konzulent bolj »kritični prijatelj« ali nepristranski opazo-
valec? Kako najti ravnotežje med vzdrževanjem dobrega, tesne-
ga osebnega odnosa in med perspektivo nevtralnega opazovalca?
Ali je konzulent bolj »zaveznik«, ki daje predvsem čustveno opo-
ro, ali »izpraševalec«, ki razkriva tudi razsežnosti, ki so lahko ne-
prijetne, a potisnejo proces dalje.
- Ali je konzulent bolj simpatetični spodbujevalec ali pa »priganjač«,
ki dosledno opozarja na potrebo po spoštovanju rokov; spodbu-
ja refleksijo o vsebinskih vprašanjih in njeno dokumentiranje;
strukturira proces – kje smo sedaj, kam moramo priti, do kdaj?
Včasih s tem tudi izzove slabo vest, kar je lahko tudi dobro.
V osnovi gre pri akcijskem raziskovanju za to, da se premosti tradici-
onalna hierarhija med inštitucijami, kot so fakultete, inštituti, zavodi, in
samo šolo, med akademskimi strokovnjaki in učitelji, med »trdnjavo fakul-
teto» in »trdnjavo šolo«, ki običajno govorita tudi različen jezik. Koliko so
univerzitetni učitelji in profesionalni raziskovalci oz. svetovalci pripravlje-
ni na to, da prevzamejo vlogo konzulentov? Avtorji teoretičnih prispevkov
na temo akcijskega raziskovanja (Sagadin1989; 1990; Krek inVogrinc 2007;
Mažgon, 2008) so bili le v redkih primerih aktivni organizatorji oz. ena-
kopravni (so)udeleženci teh procesov.
Bistvo akcijskega raziskovanja ni v uporabi takih ali drugačnih po-
stopkov, ampak v drugačnem ontološkem in epistemološkem izhodišču,
npr. glede tega, kaj določa kakovost, veljavnost rezultatov. »Veljavnosti ni
mogoče zagotoviti vnaprej s tako ali drugačno metodologijo, ampak se
vzpostavlja v dialogu, v soočanju različnih pogledov na odnos med podat-
166
se pri uvajanju in evalvaciji posamičnih akcijskih raziskav velikokragt za-
nemari.
Učitelji pri akcijskem raziskovanju potrebujejo strokovno oporo, ki jo
nudijo bodisi zainteresirani fakultetni učitelji, pedagoški svetovalci ali »po-
klicni« raziskovalci. Ti morajo biti za to vlogo posebej usposobljeni, zlas-
ti za produktivno razreševanje dilem, ki so običajen sestavni del procesa
(Messner in Rauch, 1995; Marentič Požarnik, 1993; 2007), npr.:
- Ali je konzulent svetovalec ali strokovnjak? Koliko in kdaj naj
podpre učitelje, ne da bi prevzel kontrolo nad njihovim razisko-
valnim procesom? »Stopnja učiteljeve neodvisnosti od konzulenta
je kriterij uspeha raziskovalnega procesa.«
- Ali je konzulent bolj »kritični prijatelj« ali nepristranski opazo-
valec? Kako najti ravnotežje med vzdrževanjem dobrega, tesne-
ga osebnega odnosa in med perspektivo nevtralnega opazovalca?
Ali je konzulent bolj »zaveznik«, ki daje predvsem čustveno opo-
ro, ali »izpraševalec«, ki razkriva tudi razsežnosti, ki so lahko ne-
prijetne, a potisnejo proces dalje.
- Ali je konzulent bolj simpatetični spodbujevalec ali pa »priganjač«,
ki dosledno opozarja na potrebo po spoštovanju rokov; spodbu-
ja refleksijo o vsebinskih vprašanjih in njeno dokumentiranje;
strukturira proces – kje smo sedaj, kam moramo priti, do kdaj?
Včasih s tem tudi izzove slabo vest, kar je lahko tudi dobro.
V osnovi gre pri akcijskem raziskovanju za to, da se premosti tradici-
onalna hierarhija med inštitucijami, kot so fakultete, inštituti, zavodi, in
samo šolo, med akademskimi strokovnjaki in učitelji, med »trdnjavo fakul-
teto» in »trdnjavo šolo«, ki običajno govorita tudi različen jezik. Koliko so
univerzitetni učitelji in profesionalni raziskovalci oz. svetovalci pripravlje-
ni na to, da prevzamejo vlogo konzulentov? Avtorji teoretičnih prispevkov
na temo akcijskega raziskovanja (Sagadin1989; 1990; Krek inVogrinc 2007;
Mažgon, 2008) so bili le v redkih primerih aktivni organizatorji oz. ena-
kopravni (so)udeleženci teh procesov.
Bistvo akcijskega raziskovanja ni v uporabi takih ali drugačnih po-
stopkov, ampak v drugačnem ontološkem in epistemološkem izhodišču,
npr. glede tega, kaj določa kakovost, veljavnost rezultatov. »Veljavnosti ni
mogoče zagotoviti vnaprej s tako ali drugačno metodologijo, ampak se
vzpostavlja v dialogu, v soočanju različnih pogledov na odnos med podat-
166
