Page 163 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 163
Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju
– kdo raziskuje, kaj, kako in čemu?
Zapostavljena vloga akcijskega raziskovanja
učiteljev
Barica Marentič Požarnik
Kdo raziskuje, kako, kaj in čemu
Na vprašanje, »čemu raziskujemo«, je najpogostejši odgovor, da je razi-
skovanje v vzgoji in izobraževanju namenjeno boljšemu razumevanju in
tudi spreminjanju – izboljševanju različnih razsežnosti tega področja (angl.
conclusion-oriented in decision-oriented research). Želimo priti do razi-
skovalno utemeljenih (evidence based) ukrepov, s katerimi bi izboljšali
delovanje in njegove rezultate. Večina raziskovanja sloni na podmeni, da
bodo učitelji izsledke in priporočila, o katerih berejo v strokovni literatu-
ri ali slišijo na seminarjih, prej ali slej uvedli v svoj pouk. Gre za t. i. model
»tehnične racionalnosti«, ki pa žal v tej obliki ne deluje. Mnogo pomemb-
neje je, kako učitelje pritegnemo v raziskovanje, kakšno vlogo jim pri tem
dodeljujemo. Velika razlika je, ali vidimo učitelje predvsem kot uporabnike
raziskovalnih spoznanj, do katerih so prišli drugi, največkrat profesional-
ni raziskovalci, kot »dajalce« podatkov in mnenj v raznih vprašalnikih ali
pa jih obravnavamo kot enakopravne partnerje v nastajanju spoznanj oz. v
premišljenem preverjanju, kako se slednja obnesejo v vsakokratnih okoliš-
činah, kot se to dogaja v modelu akcijskega raziskovanja.
Kdo torej raziskuje? Predvsem profesionalni raziskovalci na fakulte-
tah in raziskovalnih inštitucijah. Kaj raziskujemo? Tu srečamo širok raz-
pon vsebin; v zadnjem času je vse več tistih, ki se ukvarjajo z učinkovitostjo
pouka, z dejavniki učenčevih dosežkov. Sem spadajo tudi obsežne medna-
rodne primerjalne študije znanja (TIMSS, PISA), katerih rezultati so dokaj,
163
– kdo raziskuje, kaj, kako in čemu?
Zapostavljena vloga akcijskega raziskovanja
učiteljev
Barica Marentič Požarnik
Kdo raziskuje, kako, kaj in čemu
Na vprašanje, »čemu raziskujemo«, je najpogostejši odgovor, da je razi-
skovanje v vzgoji in izobraževanju namenjeno boljšemu razumevanju in
tudi spreminjanju – izboljševanju različnih razsežnosti tega področja (angl.
conclusion-oriented in decision-oriented research). Želimo priti do razi-
skovalno utemeljenih (evidence based) ukrepov, s katerimi bi izboljšali
delovanje in njegove rezultate. Večina raziskovanja sloni na podmeni, da
bodo učitelji izsledke in priporočila, o katerih berejo v strokovni literatu-
ri ali slišijo na seminarjih, prej ali slej uvedli v svoj pouk. Gre za t. i. model
»tehnične racionalnosti«, ki pa žal v tej obliki ne deluje. Mnogo pomemb-
neje je, kako učitelje pritegnemo v raziskovanje, kakšno vlogo jim pri tem
dodeljujemo. Velika razlika je, ali vidimo učitelje predvsem kot uporabnike
raziskovalnih spoznanj, do katerih so prišli drugi, največkrat profesional-
ni raziskovalci, kot »dajalce« podatkov in mnenj v raznih vprašalnikih ali
pa jih obravnavamo kot enakopravne partnerje v nastajanju spoznanj oz. v
premišljenem preverjanju, kako se slednja obnesejo v vsakokratnih okoliš-
činah, kot se to dogaja v modelu akcijskega raziskovanja.
Kdo torej raziskuje? Predvsem profesionalni raziskovalci na fakulte-
tah in raziskovalnih inštitucijah. Kaj raziskujemo? Tu srečamo širok raz-
pon vsebin; v zadnjem času je vse več tistih, ki se ukvarjajo z učinkovitostjo
pouka, z dejavniki učenčevih dosežkov. Sem spadajo tudi obsežne medna-
rodne primerjalne študije znanja (TIMSS, PISA), katerih rezultati so dokaj,
163
