Page 139 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 139
problematičnost pr ehoda k »postfeministični enakosti spolov«
načina obravnave ali pa vprašanje zoži le na eno dimenzijo – na denimo do-
sežke kot uveljavitev modela potrošniškega državljanstva v akademski us-
pešnosti (Burns, 2010: 51). Neustrezne, morda ne dovolj reflektirane (ali pa
ne prepoznane kot zgolj ena plat v problematiki (ne)enakosti) interpretaci-
je dosežkov na globalnih merjenjih znanja podpirajo neoliberalno logiko
(Ringrose, 2013: 149). Ustrezneje bi bilo za cilje postaviti taka izhodišča, ki
bodo omogočila kritičnejši vpogled v aktualno stanje na področju (ne)ena-
kosti med spoloma, in izpostaviti kulturo tekmovalnega etosa, osredotoče-
no na individualizirane dosežke ter v nadaljevanju izpeljano v dokaz (do-
sežene ali celo presežene) enakosti med spoloma (prim. npr. Vendramin in
Šimenc, 2016: 198).
Naj navedem nekaj raziskovalnih vprašanj, ki merijo na različne vidi-
ke kompleksnega razmerja med spolom ter vzgojo in izobraževanjem.
− Kakšni so učinki vladnih politik na enakost med spoli? Kakšne so
te politike? Sistemski ukrepi?
− Kakšna so stališča/videnja učiteljev/-ic, ravnateljev/-ic do enako-
sti med spoloma?
− Kakšna je vloga kurikula in drugih učnih ali didaktičnih pripo-
močkov pri vzpostavljanju enakosti med spoloma?
− Kako (in zakaj ne) se relativni (tj. v razmerju do dečkov) uspeh de-
klic prevaja v uspeh na trgu dela in dohodke v kasnejšem življe-
nju?
Pozornost bi bilo treba posvetiti vsakdanjim praksam v razredu: z vi-
dika interakcij, komunikacije, spodbud, pohval, organizacije časa, upora-
be opreme ipd., ki lahko kažejo tradicionalne vrednote, povezane s spolom.
Pedagoški študijski programi bi zato morali vsebovati tudi modul o enako-
sti spolov. Tako med začetnim izobraževanjem kot med stalnim strokov-
nim izpopolnjevanjem bi bilo treba preverjati, ali so učitelji oz. učiteljice
usposobljeni za uveljavljanje enakosti spolov (nav. po Lynch in Feeley, 2009:
81). Vsekakor pa bi bilo nenehno treba razvijati občutljivost za to problema-
tiko in skrbeti, da jo pedagoško osebje vidi kot relevantno.
Čisto za konec pa še poudarimo, da so »enake možnosti vzgoje in izo-
braževanja glede na spol /.../ eno od načel sistemske in kurikularne preno-
ve v Sloveniji. Za njegovo učinkovitejše uresničevanje v praksi so potrebni
oblikovanje priporočil, smernic in navodil za vzgojitelje in vzgojiteljice ter
učitelje in učiteljice, kako vključiti vzgojo za enakost spolov pri vseh pred-
metih, vzpostavitev standardiziranega postopka za preverjanje učbenikov
139
načina obravnave ali pa vprašanje zoži le na eno dimenzijo – na denimo do-
sežke kot uveljavitev modela potrošniškega državljanstva v akademski us-
pešnosti (Burns, 2010: 51). Neustrezne, morda ne dovolj reflektirane (ali pa
ne prepoznane kot zgolj ena plat v problematiki (ne)enakosti) interpretaci-
je dosežkov na globalnih merjenjih znanja podpirajo neoliberalno logiko
(Ringrose, 2013: 149). Ustrezneje bi bilo za cilje postaviti taka izhodišča, ki
bodo omogočila kritičnejši vpogled v aktualno stanje na področju (ne)ena-
kosti med spoloma, in izpostaviti kulturo tekmovalnega etosa, osredotoče-
no na individualizirane dosežke ter v nadaljevanju izpeljano v dokaz (do-
sežene ali celo presežene) enakosti med spoloma (prim. npr. Vendramin in
Šimenc, 2016: 198).
Naj navedem nekaj raziskovalnih vprašanj, ki merijo na različne vidi-
ke kompleksnega razmerja med spolom ter vzgojo in izobraževanjem.
− Kakšni so učinki vladnih politik na enakost med spoli? Kakšne so
te politike? Sistemski ukrepi?
− Kakšna so stališča/videnja učiteljev/-ic, ravnateljev/-ic do enako-
sti med spoloma?
− Kakšna je vloga kurikula in drugih učnih ali didaktičnih pripo-
močkov pri vzpostavljanju enakosti med spoloma?
− Kako (in zakaj ne) se relativni (tj. v razmerju do dečkov) uspeh de-
klic prevaja v uspeh na trgu dela in dohodke v kasnejšem življe-
nju?
Pozornost bi bilo treba posvetiti vsakdanjim praksam v razredu: z vi-
dika interakcij, komunikacije, spodbud, pohval, organizacije časa, upora-
be opreme ipd., ki lahko kažejo tradicionalne vrednote, povezane s spolom.
Pedagoški študijski programi bi zato morali vsebovati tudi modul o enako-
sti spolov. Tako med začetnim izobraževanjem kot med stalnim strokov-
nim izpopolnjevanjem bi bilo treba preverjati, ali so učitelji oz. učiteljice
usposobljeni za uveljavljanje enakosti spolov (nav. po Lynch in Feeley, 2009:
81). Vsekakor pa bi bilo nenehno treba razvijati občutljivost za to problema-
tiko in skrbeti, da jo pedagoško osebje vidi kot relevantno.
Čisto za konec pa še poudarimo, da so »enake možnosti vzgoje in izo-
braževanja glede na spol /.../ eno od načel sistemske in kurikularne preno-
ve v Sloveniji. Za njegovo učinkovitejše uresničevanje v praksi so potrebni
oblikovanje priporočil, smernic in navodil za vzgojitelje in vzgojiteljice ter
učitelje in učiteljice, kako vključiti vzgojo za enakost spolov pri vseh pred-
metih, vzpostavitev standardiziranega postopka za preverjanje učbenikov
139
